Sredi marca sta minili dve leti od prve okužbe s covidom-19 v Sloveniji in razglasitve epidemije. Ob tej priložnosti je delovanje in aktivnosti v času epidemije predstavil poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan, je na vladni spletni strani zapisalo Ministrstvo za obrambo RS.
Na novinarski konferenci v Postojni, na kateri je sodeloval tudi poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk, je tekla beseda o tem, kako je civilna zaščita v času epidemije pridobila številne izkušnje in je pripravljena na vse izzive v prihodnje.
»Prvi val je zaznamovalo predvsem veliko pomanjkanje zaščitnih sredstev,« je začel poveljnik Šestan. Po njegovih besedah pa je bistveno razliko odigral sprejet Državni načrt zaščite in reševanje ob pojavu epidemije (DNZiR), ki je zagotovil tudi dovolj opreme v drugem in tretjem valu.
Vir slike: Ministrstvo za obrambo.
Civilna zaščita je skupaj z nevladnimi organizacijami v času epidemije angažirala kar 545.545 oseb, od tega v prvem valu 233.560, v drugem in tretjem 310.229, v zadnjih dveh valih, od 16. novembra 2021 do 18. februarja 2022, pa 1756.
Poveljnik je povedal, da so analize pokazale, da so se občine pravočasno in hitro organizirale, bile so samoiniciativne, sprejemale pa so tudi številne ukrepe na lokalni ravni, poleg tistih, ki jih je že uvedla vlada.
Pohvalil je odlično sodelovanje med resorji in z Evropsko komisijo ter hitro vzpostavitev razmer za delo od doma za nemoteno izvajaje rednih in ključnih nalog. Poleg tega je bil hitro vzpostavljen tudi klicni center. »Tudi sami smo imeli tam predstavnika, vsak dan,« je dodal.
Po njegovi presoji je bila hitra tudi vzpostavitev tehnične podpore za izobraževanje na daljavo in organizacije nujnega varstva otrok, kjer se je »pokazala dobrodelnost in pripravljenost različnih organizacij, ki so pomagale tako z opremo kot tudi usposabljanjem za delo od doma oziroma za pouk na daljavo,« ter skrb za psihološko pomoč.
Vir slike: Uprava RS za zaščito in reševanje.
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (VNDN) se je, kot eden izmed treh podsistemov sistema nacionalne varnosti Republike Slovenije, pravočasno odzval in hitro prilagodil za izvajanje nalog v spremenjenih razmerah, je poudaril Šestan.
Angažiranost zdravstvenega osebja, sistema VNDN, Policije, Slovenske vojske, prostovoljcev in drugih deležnikov, predvsem pa državljanov, ki so v večini upoštevali sprejete ukrepe in navodila za zajezitev epidemije so pripomogli, da so se naloge ter ukrepi izvajali na visoki ravni. S tem se je preprečil še možni hujši scenarij epidemije.
Sandi Curk pa je zatem predstavil delovanje civilne zaščite na lokalni oziroma regionalni ravni. Opisal je posebnost območja Notranjske, ki se je soočala z velikimi stiskami ljudi, tudi zaradi bližine meje z Italijo, kjer je bila situacija izjemno težka. Curk je posebej poudaril pomen prostovoljstva in pripravljenost lokalnega prebivalstva priskočiti na pomoč sočloveku.
Civilna zaščita pomeni enote in službe, ki se praviloma organizirajo, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni mogoče opravljati s poklicnimi ali prostovoljnimi reševalnimi službami. Sodelovanje v enotah, organih in službah Civilne zaščite Republike Slovenije je organizirano po načelu državljanske dolžnosti.
Za opravljanje različnih nalog zaščite, reševanja in pomoči so organizirane enote za prvo pomoč, enote za prvo veterinarsko pomoč, tehnične reševalne enote, enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito, enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, enote za uporabo zaklonišč, služba za proženje snežnih plazov, službe za podporo, poveljniki Civilne zaščite in njihovi namestniki ter štabi Civilne zaščite, poverjeniki za Civilno zaščito in njihovi namestniki, informacijski centri, logistični centri ter še nekatere druge enote in službe.
