Začelo se je v začetku aprila, ko je bilo v sklopu regulativne prijave pri ameriški Komisiji za vrednostne papirje in borzo (SEC) razkrito, da je Elon Musk, izvršni direktor Tesle in SpaceX ter najbogatejša oseba na svetu, kupil 9,2-odstotni delež družbe Twitter, družbenega omrežja, kjer si je nabral več kot 81 milijonov sledilcev.
S tem se je začelo verjetno eno izmed najbolj burnih obdobij v zgodovini podjetja. Muskov nakup je na drugo mesto delničarjev potisnil družbo vzajemnih skladov The Vanguard Group, ki si je v last ob koncu leta 2021 štela 8,8 odstotka delnic Twitterja.
Naložba Elona Muska je bila na podlagi cene delnice podjetja v petek, 1. aprila, ob koncu trgovalne seje vredna približno 2,89 milijarde ameriških dolarjev. Toda do konca ponedeljka, po tistem, ko je zaradi novice cena delnice narasla za več kot 27 odstotkov, je bil Muskov delež vreden že približno 3,7 milijarde dolarjev.
Vir slike: NYT.
Nekaj dni kasneje so iz Twitterja sporočili, da se bo milijarder pridružil njihovemu 11-članskemu odboru in nastopil mandat, ki bo trajal do leta 2024.
Ni minilo veliko časa, ko je Parag Agrawal, izvršni direktor Twitterja, tvitnil, da se je situacija obrnila. Elon Musk je namreč zavrnil povabilo, s katerim bi lahko postal član uprave, je razložil Agrawal.
»Vedno imamo in bomo vedno cenili prispevke naših delničarjev, ne glede na to, ali so v našem odboru ali ne,« je zapisal Agrawal v svojem tvitu. »Elon je naš največji delničar in ostajamo odprti za njegov doprinos.«
Razlog za tako odločitev ni znan, vendar se je Elon v naslednjih dneh spravil k objavljanju tvitov, v katerih je pod vprašaj spravil sam obstoj družabnega omrežja.
Vir slike: Twitter.
V eni izmed takih objav se je vprašal, če Twitter umira, pripel pa je 10 največjih Twitter računov, med katerimi so Barack Obama, Katy Perry in Rihanna, ter zapisal, da večina izmed njih objavlja zelo malo vsebine. Dopisal je, da Twitter profil Taylor Swift že tri mesece nima nove objave, Justin Bieber pa je v letošnjem letu tvitnil samo enkrat.
Kmalu zatem pa se je Musk odločil, da bi rad imel kar cel Twitter zase. Ponudil je odkup podjetja po ceni 54,20 dolarja na delnico, kar bi vrednost družbe dvignilo na približno 43 milijard dolarjev. Trenutno se cena delnice giblje okoli 45 dolarjev.
»V Twitter sem vložil, saj verjamem v njegov potencial, da postane platforma za svobodo govora po vsem svetu,« je dejal Musk v pismu, ki ga je poslal Bretu Taylorju, predsedniku upravnega odbora Twitterja. »Verjamem, da je svoboda govora družbeni imperativ za delujočo demokracijo.«
»Zdaj se zavedam, da podjetje ne bo niti uspevalo niti služilo temu družbenemu imperativu v trenutni obliki,« je dodal v svojem pismu. »Twitter je treba preoblikovati v zasebno podjetje.«
Vir slike: AP.
Če njegova ponudba za prevzem ne bo sprejeta, bo »ponovno pretehtal svoj položaj kot delničar«, je nadaljeval. »Twitter ima izjemen potencial,« je zapisal Musk. »Jaz ga bom odklenil.«
Upravni odbor družbe je tako v četrtek imel sestanek, na katerem so člani razpravljali o ponudbi Elona Muska. Po poročanju New York Timesa naj bi direktorji razmišljali o tako imenovani »strupeni tableti«, strategiji, ki bi lahko omejila zmožnost Muska, da na trgu pridobi kritično količino delnic in tako prevzame podjetje.
Zaščita s »strupeno tableto« je običajna taktika, ki jo uporabijo podjetja, ko se želijo ubraniti pred neželenimi prevzemi. Podjetje preplavi trg z novimi delnicami oziroma že obstoječim delničarjem omogoči nakup novih delnic s popustom. To zmanjša delež in posledično vpliv tistega, ki želi prevzeti podjetje, in podraži nakup delnic, ki ga mora opraviti.
Poleg tega, da se prevzema otepa vodstvo podjetja, niso nad Muskom navdušeni niti sami delničarji. Princ Al Waleed bin Talal iz Savdske Arabije, ki se je opisal kot enega največjih in najbolj dolgoročnih delničarjev, je dejal, da bi moral Twitter zavrniti ponudbo, saj ni dovolj visoka, da bi odražala pravo vrednost družbe.
Vir slike: TED.
Elon Musk je na TED pogovoru v četrtek priznal, da ni prepričan, da mu bo prevzem dejansko uspel, čeprav je dejal, da ima »dovolj sredstev«. Vseeno pa ostaja odprto vprašanje, kako bi financiral nakup, saj je 43 milijard tudi za najbogatejšega Zemljana lahko resen zalogaj.
Morebitni prevzemniki, še posebej nepovabljeni, se običajno pojavijo z denarjem v roki ali vsaj z jamstvom neke banke, piše Wall Street Journal. Večina podjetij se brez tega sploh ne pogovarja o možni prodaji.
Musk je vreden okoli 250 milijard dolarjev, vendar je velika večina teh sredstev vezana na delnice Tesle in SpaceX. V kolikor bi želel Twitter prevzeti s svojim denarjem, bi verjetno moral prodati določen del teh deležev, kar pa pomenilo plačilo visokih davčnih obračunov in seveda zmanjšan nadzor v podjetjih.
Če bo uprava Twitterja zavrnila ponudbo, bi jo lahko predložil neposredno delničarjem. Tisti, ki bi jim bila ponudba všeč, bi lahko svoje delnice prodali neposredno Musku, kar bi mu lahko prineslo dovolj visok delež, da prevzame nadzor nad podjetjem.
»Bilo bi popolnoma neupravičeno, če te ponudbe ne bi predložili na glasovanje delničarjev,« je v četrtek zapisal Musk v objavi na Twitterju. »Oni so lastniki podjetja, ne upravni odbor.«
Powered by Contextual Related Posts
