Trajnostno gospodarstvo: EU spodbuja k popravilu elektronskih naprav in daljši življenjski dobi tekstilnih izdelkov
Meseca aprila je Evropski parlament podal svoje zahteve glede predloga o direktivi, ki se dotika krožnega gospodarstva v Evropski Uniji, ki ga bo letos predstavila Evropska komisija.
Nova »pravica do popravila« mora zajemati oblikovanje dolgotrajnih izdelkov, ki jih je mogoče popraviti, pa tudi bolj informativno označevanje in razširjene garancijske pravice, sporočajo iz Evropskega parlamenta.
Poslanci so se strinjali, da morajo biti izdelki zasnovani tako, da jih je mogoče varno popravljati ter njihove dele enostavno odstraniti. Serviserjem in potrošnikom mora biti omogočen brezplačen dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju.
Vir slike: EU Parlament.
Programska oprema digitalnih naprav mora biti reverzibilna in ne sme povzročiti zmanjšanja zmogljivosti, kot se je to dalo opaziti pri pametnih telefonih.
Prihajajoči zakon o pravici do popravila bi moral vključevati tudi spodbude za potrošnike, ki bi izbrali popravilo namesto zamenjave, kot na primer daljša jamstva in prejem nadomestna naprave za čas popravila.
Na prodajnih mestih bi morale biti na voljo informacije o ocenjeni življenjski dobi naprave, dosegljivosti nadomestnih delov, storitvi popravil in razpoložljivosti posodobitev programske opreme.
Glede na raziskavo agencije Eurobarometer 79 odstotkov državljanov Evropske Unije meni, da bi morali proizvajalci olajšati popravilo digitalnih naprav ali zamenjavo njihovih posameznih delov, 77 odstotkov pa bi svoje naprave raje popravilo kot pa kupilo nove. Elektronski odpadki so tudi najhitreje rastoča skupina odpadkov na svetu z več kot 53 milijoni ton v letu 2019.
Vir slike: EU Parlament.
»Podpiramo potrošnike, ki vedno bolj želijo izbrati izdelke, ki trajajo dlje in jih je mogoče popraviti,« je dejala Věra Jourová, podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost. »Zagotoviti moramo, da njihove zaveze ne ovirajo zavajajoče informacije. S tem predlogom jim dajemo nova, močna orodja za sprejemanje ozaveščenih odločitev in povečanje trajnosti izdelkov in našega gospodarstva.«
Strategija EU za trajnostni in krožni tekstil
Evropska prizadevanja za krožno gospodarstvo pa se ne končajo pri elektronskih napravah. V oblačilih in pohištvu, medicinski in zaščitni opremi, zgradbah in vozilih je tekstil bistven.
Evropska potrošnja tekstila je četrta po vplivu na okolje in podnebne spremembe, takoj za hrano, namestitvami in mobilnostjo. Je tretji sektor po največji rabi vode in zemljišč, peti pa po rabi primarnih surovin in emisijah toplogrednih plinov.
Strategija, ki jo je Evropska komisija predstavila konec marca, predlaga ukrepe za celoten življenjski cikel tekstilnih izdelkov, hkrati pa podpira ekosistem v zelenem in digitalnem prehodu, so zapisali.
Vir slike: Canva.
Med ukrepi so tako nove zahteve glede oblikovanja tekstila v skladu z uredbo o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih proizvodov, ki določa obvezne minimume za vključitev recikliranih vlaken v tekstil, zaradi česar so trajnejši ter jih je lažje popravljati in reciklirati.
V skladu s predlagano uredbo bi trajnostni tekstilni izdelki postali norma v EU. Predlog bi prav tako prepovedal uničenje neprodanih izdelkov, vključno z vrnjenim tekstilom.
Številne pritiske, ki jih povzroča poraba tekstila, je mogoče povezati s tako imenovano hitro modo, ki predvideva nizkocenovno in nizkokakovostna oblačila, proizvedena v zelo kratkem času, pogosto tudi v slabih delovnih razmerah zunaj EU.
Strategija za trajnostni in krožni tekstil obravnava izzive, ki jih ustvarja hitra moda. Za proizvajalce bi obvezne zahteve glede oblikovanja tekstila in večje zanašanje na sheme razširjene odgovornosti proizvajalca pripomogle k podaljšanju življenjske dobe oblačil. Na strani potrošnikov bi strategija spodbudila premik k kakovosti, trajnosti, daljši uporabi, popravilu in ponovni uporabi.
Powered by Contextual Related Posts
