Električne naprave in elektronska oprema so nam na mnogih področjih olajšale življenje, vse od pralnih in pomivalnih strojev, sesalnikov in do pametnih telefonov in računalnikov. Brez njih si življenja več ne znamo predstavljati, a kaj se zgodi z njimi, ko odslužijo? Morda še pomembnejše vprašanje pa je, kaj storiti s tistimi napravami, ki še delujejo, pa smo se jih odločili zamenjati za novejše?
Preberite tudi:
V skladu z informacijami objavljenimi na spletni strani Evropskega parlamenta so e-odpadki najhitreje rastoča skupina odpadkov v Evropski uniji. Zavržena električna in elektronska oprema vsebuje materiale, ki so lahko škodljivi ter lahko onesnažujejo okolje in povečujejo tveganja za ljudi.
Na ravni EU se reciklira manj kot 40 odstotkov vseh e-odpadkov, preostali se ne razvrščajo. Prakse recikliranja v državah članicah so sicer zelo različne. Hrvaška je na primer leta 2017 reciklirala 81,3 odstotkov vse odpadne električne in elektronske opreme, Malta pa 20,8 odstotkov. V Sloveniji smo leta 2017 reciklirali 33,4 odstotkov vseh e-odpadkov.
Med najpogosteje zbranimi električnimi napravami so veliki gospodinjski aparati, kot so pralni stroji in električni štedilniki, ki predstavljajo več kot polovico vseh zbranih e-odpadkov. Sledijo oprema za IT in telekomunikacije (prenosni računalniki, tiskalniki), oprema za zabavno elektroniko in fotonapetostni paneli (videokamere, fluorescentne sijalke) ter mali gospodinjski aparati (sesalniki, opekači). Vse druge kategorije, denimo električno orodje in medicinski pripomočki, skupaj predstavljajo le 7,2 odstotka zbranih e-odpadkov.
Kaj so e-odpadki?
Električna in elektronska oprema je vsa oprema, ki za svoje pravilno delovanje potrebuje električni tok ali elektromagnetno polje. Poenostavljeno povedano, gre za naprave in aparate, ki jih lahko priključimo v električno omrežje ali pa jih napajajo baterije ali akumulatorji.
Na vsakem takem izdelku (ali na sami embalaži, v kolikor je izdelek premajhen, da bi lahko znak odtisnili nanj) mora biti natisnjen znak prečrtan smetnjak. Nekatere vrste odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) predstavljajo nevaren odpadek, ki ob nepravilnem ravnanju povzročajo škodo tako okolju kot ljudem.
Vir slike: zeos.si.
Med OEEO sodijo:
- velike gospodinjske naprave: pralni stroji, sušilni stroji, štedilniki, mikrovalovne pečice, električni radiatorji,
- naprave za hlajenje in zamrzovanje: hladilniki, zamrzovalne skrinje, vitrine, klimatske naprave, druge naprave za hlajenje,
- male gospodinjske naprave: sesalniki, opekači, sušilniki za lase, avtomati za kavo, likalniki, električni noži,
- oprema za IT in telekomunikacije: računalniki, prenosniki, tipkovnice, stroji za kopiranje, telefoni, mobilni telefoni,
- računalniški zasloni: zasloni osebnih in prenosnih računalnikov ter drugi zasloni,
- oprema za zabavno elektroniko: videokamere, glasbeni stolpi, avdioojačevalniki, glasbeni instrumenti,
- televizijski sprejemniki,
- oprema za razsvetljavo: svetilke za fluoroscentne sijalke, svetila, druga razsvetljava,
- plinske sijalke: paličaste, kompaktne, visokointenzivnostne sijalke,
- električna in elektronska orodja: vrtalniki, žage, orodje za košnjo, orodje za obdelavo lesa, kovine, orodje za struženje,
- igrače, oprema za prosti čas in šport: el. vlakci, konzole za videoigre, računalniki za kolesarjenje, igralni avtomati na kovance,
- medicinski pripomočki: oprema za radioterapijo, kardiologijo, dihalni aparati, naprave za analize, ohlajevanje,
- instrumenti za spremljanje in nadzor: detektorji dima, regulatorji ogrevanja, naprave za merjenje in tehtanje, laboratorijska oprema,
- avtomati: avtomati za vroče napitke, vodo, bančni avtomati, avtomati za trdne proizvode.
E-odpadke lahko oddamo v tako imenovane zelene kotičke ali trgovine z električno in elektronsko opremo, ki imajo površino večjo od 400m2 (brez obveznosti nakupa), pri mobilnem zbiranju in ob zbiralnih akcijah, v zbirne centre in zbiralnice Zeos. E-odpadke v velikosti do 40x25x25 cm pa lahko oddamo tudi v ulične zbiralnike za zbiranje e-odpadkov in odpadnih baterij. Kje je vam najbližje prevzemno mesto OEEO lahko preverite tukaj.
Vir slike: gzs.
Kotički za oddajo še delujočih naprav so pot do manj e-odpadkov
V kolikor odslužene in še delujoče naprave predamo v ponovno uporabo ali jim preprosto rečeno najdemo nov dom, s tem podaljšujemo življenjsko dobo naprav in zmanjšujemo količino e-odpadkov. V Sloveniji trenutno deluje 30 kotičkov za oddajo še delujočih električnih naprav. Več o teh kotičkih si lahko preberete na spletni strani projekta Life Spodbujamo e-krožno, ki je sofinanciran s strani ministrstva za okolje in prostor ter Evropske komisije.
Kotički za oddajo še delujočih aparatov so označeni z rumeno tablo, v njih pa se zbira vse naprave, ki delujejo na elektriko ali baterije. Aparate, ki se zberejo v teh kotičkih, preverijo in ocenijo njihovo funkcionalnost in varnost in jih nato vrnejo na trg po primerni ceni ali pa jih podarijo.
Korak naprej – popravljalnice
Ko naprava preneha delovati po roku, ko ji izteče garancija, jo najpogosteje zavržemo, saj je popravilo pogosto drago. Kot odgovor na to se je razvilo gibanje popravljalnic, tako imenovanih Repair Cafés. Repair Café je koncept, ki je nastal leta 2009 na Nizozemskem in podpira idejo popravil v lokalnem okolju za izboljšanje splošnega družbenega stanja, tako na ravni posameznika kot na ravni države.
Repair Café International podpira lokalne skupine pri ustanavljanju lastnih popravljalnic, tako, da jim nudi zagonski komplet idej, smernice in predlogo za manjše prostovoljne donacije. Popravljalnice delujejo v Belgiji, Nemčiji Franciji, Združenem kraljestvu in v ZDA, pa tudi v številnih drugih državah po svetu. Na spletni strani navajajo, da trenutno deluje 2249 popravljalnic, ki združujejo 33.735 prostovoljcev, ki skupno mesečno opravijo 40.482 popravil.
Vir slike: Staufenpress.
Popravila opravijo prostovoljci (pogosto upokojeni mojstri in mojstrice), ki s tem svoje znanje tudi prenašajo naprej. Nadomestne dele običajno priskrbijo lastniki predmetov, ki potrebujejo popravilo. Namen popravljalnic je na eni strani zmanjšati stroške za posameznika in na drugi strani preprečiti nastanek novih odpadkov, poleg tega pa imajo tudi pomembno družabno noto. V Sloveniji lahko popravljalnico s kavarnico najdete v Vojniku na Celjski cesti 10 in v Ljubljani na Povšetovi ulici 4.
