Odprti podatki: zakaj so pomembni in kje jih najdemo?
Tako posamezniki kot organizacije se v svojem življenju vedno bolj srečujejo s svetom, kjer vladajo takšni in drugačni podatki. Kot je že Rok Žontar zapisal v prispevku Svet podatkov: kjer hitrejši premagajo večje, se predvsem zaradi digitalizacije srečujemo z vedno več podatki iz veliko različnih virov.
Ob obdelavi in analizi te gore podatkov pa moramo biti pozorni predvsem na točnost in transparentnost podatkov. V zadnjih letih je bilo veliko sporov med javnostjo in različnimi organizacijami, za katere se je sumilo, da morda posegajo preveč globoko v osebne podatke.
Prav tukaj pa pridejo prav tako imenovani odprti podatki. Količine podatkov v prihodnosti skoraj gotovo ne bomo znižali, tako da je najboljša alternativa, da so ti podatki vsaj odprti za vse in potemtakem transparentni in preverljivi.
Kaj pa sploh pomeni izraz »odprti podatki«? Evropska komisija odprte podatke označuje kot podatke, do katerih lahko vsak dostopa, jih uporablja in deli naprej. Tako vlade in podjetja kot tudi posamezniki lahko tako podatke uporabljajo za doseganje družbenih, gospodarskih in okoljskih koristi.
Pomembno je razumeti, da odprti podatki postanejo uporabni takrat, ko so na voljo v običajni, strojno berljivi in razumljivi obliki. Poleg tega morajo biti tudi licencirani. Licenca pa mora ljudem omogočati uporabo podatkov na kakršen koli način, vključno s preoblikovanjem, združevanjem in deljenjem z drugimi, tudi v komercialne namene. V kolikor so podatki licencirani striktno za nekomercialne namene, potem niso več odprti.
Vir slike: Reuters.
Ena izmed značilnosti odprtih podatkov je tudi ta, da morajo biti brezplačno. To pa ne pomeni, da mora biti tudi dostop do njih brezplačen. Zbiranje in objava uporabnih podatkov ter vzdrževanje baz so lahko stroški, na podlagi katerih nam je lahko zaračunan dostop.
V večini primerov pa so te pristojbine zanemarljive, saj načeloma velja, da te ne bi smele biti višje od dejanskih stroškov vzdrževanja in reprodukcije neke količine podatkov.
Kot že omenjeno, lahko odprti podatki podjetjem, vladam in družbam prinesejo ogromno koristi, če so le uporabljeni na pravi način. V primeru državnih oblasti lahko pomagajo pri preglednosti, saj lahko vlada tako zagotovi dokaze, da je proračunski denar dobro porabljen za doseganje zastavljenih ciljev.
Capgemini SE, s sedežem v Parizu, je multinacionalno podjetje za storitve in svetovanje na področju informacijske tehnologije. Konec lanskega leta so izvedli raziskavo o stopnji zrelosti odprtosti podatkov po evropskih državah.
Med državami članicami so zaznali izboljšave na vseh štirih razsežnostih ocenjevanja odprtih podatkov (politika, vpliv, portal in kakovost) s skupno oceno zrelosti 81 odstotkov, kar je 3-odstotno povečanje glede na rezultate za leto 2020.
Države so razdelili v štiri skupine: začetniki, sledilci, hitri sledilci in postavljalci trendov. Leta 2005 je bilo 63 odstotkov evropskih članic označenih kot »začetnice«, medtem ko nobena država ni mogla biti uvrščena kot »postavljalka trendov«. Te številke so se v preteklosti bistveno spremenile. Že leta 2015 je bilo 31 odstotkov držav označenih kot postavljalke trendov, medtem ko jih je le 19 odstotkov bilo še vedno začetnic.
Francija je trenutno vodilna kar se tiče odprtih podatkov in je prejela oceno 97,5 odstotkov. Omeniti je potrebno tudi najvišjo uspešnost med državami zunaj Evropske Unije. Norveška je na primer skočila iz začetnice v »hitro sledilko«, Ukrajina pa je leta 2021 postala postavljalka trendov.
Vir slike: Capgemini SE.
Evropska direktiva o odprtih podatkih
Leta 2019 je Evropski parlament sprejel direktivo o »odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja«, ki je ključni del v pravnem okvirju Evropske unije in nadzoruje odprte podatke in njihovo ponovno uporabo.
Pri Capgemini so ugotovili, da so številne države članice že zaključile ali pa so ravnokar v postopku prenosa omenjene direktive v svojo nacionalno zakonodajo.
Kot so razložili pri Evropski komisiji, nova pravila spodbujajo objavo dinamičnih podatkov in prevzemanje vmesnikov za namensko programiranje (API), uredijo »zakonske luknje«, ki trenutno dovoljujejo javnim organom, da za ponovno uporabo svojih podatkov zaračunajo več, ko jih stane njihovo vzdrževanje in zbiranje ter okrepiti zahteve za transparentnost javno-zasebnih sporazumov, ki vključujejo informacije javnega sektorja, pri čemer je cilj izogibanje ekskluzivnim dogovorom.
»Ustvarjanje vpliva, bodisi družbenega, gospodarskega ali okoljskega, s pomočjo odprtih podatkov se lahko šteje za končni cilj prizadevanj za odprte podatke po vsej Evropi,« je dejala Laura van Knippenberg, raziskovalka pri Capgemini Invent in soavtorica poročila.
»Poročilo kaže, da so za lažjo ponovno uporabo ključnega pomena vzpostavitev pravih politik, ponudba naprednih portalov za iskanje podatkov, spodbujanje interakcije med izdajatelji in ponovnimi uporabniki ter visoka kakovost podatkov.«
Uradni evropski portal za odprte podatke
Spomladi leta 2021 so v sklopu Evropske Unije zagnali tudi poseben portal (Data.europa.eu), ki je namenjen zbiranju in pregledovanju vseh evropskih odprtih podatkov.
Vir slike: Posnetek zaslona.
Ponuja dostop do virov javnih podatkov po vsej Evropi prek enotne kontaktne točke, kar pomeni več kot milijon nizov podatkov iz 36 držav, 6 evropskih institucij ter 79 drugih organov in evropskih agencij.
Prav tako stremi tudi k podpori evropskim institucijam in državam članicam pri vzpostavitvi nacionalnih portalov za odprte podatke, usposabljanju in svetovanju ter vzdrževanju in dokumentiranju praks objavljanja podatkov.
Odprti podatki se nahajajo povsod okoli nas
Podatki, ki jih ustvarja javni sektor je javno dobro, je poudaril Peter Geršak z Ministrstva za javno upravo na dogodku z naslovom »Dan odprtih podatkov 2022: Z učinkovito rabo odprtih podatkov do večje inovativnosti,« ki ga je marca organiziralo Stičišče odprtih podatkov Slovenije (OPSI HUB) skupaj s partnerji Tehnološkim parkom Ljubljana, Gospodarsko zbornico Slovenije, Ministrstvom za javno upravo in Službo vlade za digitalno preobrazbo.
Zelo pomembno je, da prepoznamo vrednost odprtih podatkov, saj se nahajajo povsod okoli nas, njihova ponovna uporaba pa prispeva k širšim družbenim ciljem, k transparentnosti in uspešnosti.
Raziskovalni odprti podatki
Na dogodku je Barbara Rovere, raziskovalka na ekonomski fakulteti, razložila tudi, da poznamo dva tipa odprtih podatkov: javni podatki in raziskovalni podatki. Z raziskovalnimi se ukvarjajo predvsem znanstveniki, ki jih pridobijo iz množice podatkovnih virov v obliki numeričnih podatkov, besedil, laboratorijskih zapiskov in podobno.
Dotaknila se je tudi vprašanja, ali so glede na njihovo uporabnost, res vse vrste raziskovalnih podatkov primerne za odpiranje. Težave se namreč pojavijo v primerih, ko gre za zaščito zasebnosti ali vprašanje nacionalne varnosti. Dejala pa je, da je ne glede na pomisleke odpiranje raziskovalnih podatkov nujno, saj to zahtevajo viri financiranja in znanstvene raziskave.
Praktični primeri odprtih podatkov
Na koncu vsega pa nam še tako dobra ideja ne pride prav, če njeno uporabnost ne moremo tudi praktično dokazati.
Omenili smo že Evropski portal za odprte podatke. Z nekaj kliki lahko tam najdemo podatke z različnih področij, kot so ekonomija in finance, kultura in izobraževanje, energija, okolje, zdravje, transport in mnoga druga.
Kot primer lahko navedemo Skupen seznam oseb, skupin in subjektov, za katere so uveljavljene finančne sankcije EU, v sklopu katerega lahko najdemo vse posameznike in organizacije, proti katerim je Evropska Unija uvedla sankcije, kot so popolna zamrznitev sredstev iz takšnih ali drugačnih razlogov.
Še eno bazo odprtih podatkov vodi Svetovna zdravstvena organizacija, v kateri lahko spremljamo statistične zdravstvene podatke vseh 194 držav članic.
Glede na potrebe, se lahko skozi nabor podatkov sprehodimo po temah, kategorijah, kazalnikih in državah. Željene podatke lahko nato prenesemo v Excel portalu, v sklopu baze pa imajo na voljo tudi API.
Vir slike: Tehnološki park Ljubljana.
Na prej omenjenem dogodku je Matevž Pesek iz Fakultete za računalništvo in informatiko predstavil aplikacijo tocen.si, s pomočjo katere lahko hitro najdemo prosto parkirišče, urnik avtobusov ali lokacijo za prevzem avtomobila v sklopu »carsharinga«. Aplikacija torej združuje in koristi javno dostopne odprte podatke.
Nika Mesner je prav tako predstavila storitve podjetja Arvio, kjer za razvoj produktov in storitev na področju trga nepremičnin in energetike uporabljajo izključno odprte nepremičninske in prostorske podatke. S pomočjo odprtih podatkov lahko dosežejo celo paleto informacijskih rešitev in storitev za podporo nepremičninskim strokovnjakom v celotnem obsegu njihovega poslovanja.
Še nikoli v zgodovini ni bilo odprtih toliko podatkov kot danes. Posamezniki, organizacije, podjetja in državne ter lokalne oblasti morajo to s polno paro izkoristiti z namenom napredka in izboljšave kakovosti življenja.
Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.
Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.
Powered by Contextual Related Posts
