Skip to content

Minister za zdravje Janez Poklukar: Gre za redek virus, zato lahko ostanemo mirni

Na Infekcijski kliniki so v zadnjih 14 dneh obravnavali enega otroka, pri katerem je šlo najverjetneje za sum hepatitisa nejasnega vzroka, a je šlo za blag potek, sporočajo iz Ministrstva za zdravje RS.

Otrok je že v domači oskrbi, v bolnišnici pa je bil dva dni. Star je nad 10 let. Da gre za hepatitis neznanega izvora sicer ne morejo z gotovostjo potrditi, saj je veliko sindromov zelo podobnih pri drugih boleznih, na primer infekcijska mononukleoza.

»Starše naprošam, da so na simptome pozorni, vendar naj ostanejo mirni, saj gre za izredno redek virus,« je v četrtek v izjavi povedal minister Janez Poklukar. »Med simptome spadajo zlatenica, bledo blato in temen urin. Hkrati jih pozivam, da upoštevajo temeljne higienske ukrepe: higiena rok, kašlja, distanca do oseb, ki kažejo znake okužbe dihal. Slovenska strokovna javnost je v pripravljenosti, podana so ustrezna priporočila tako pediatrom, infektologom kot ostali širši javnosti.«

Minister za zdravje Janez Poklukar med izjavo. Vir slike: Ministrstvo za zdravje.
Minister za zdravje Janez Poklukar med izjavo: gre za hepatitis neznanega izvora?
Vir slike: Ministrstvo za zdravje.

Dne 5. aprila je bila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) obveščena o desetih primerih hudega akutnega hepatitisa neznane etiologije pri otrocih, mlajših od 10 let, v osrednji Škotski.

Od teh desetih primerov so se pri devetih simptomi pojavili marca, pri enem pa so se simptomi pojavili že januarja 2022. Simptomi so vključevali zlatenico, drisko, bruhanje in bolečine v trebuhu. Vseh deset primerov je bilo odkritih ob hospitalizaciji.

Do 8. aprila so nadaljnje preiskave v Združenem kraljestvu odkrile skupno 74 primerov. Klinični sindrom v identificiranih primerih je akutni hepatitis z izrazito povišanimi jetrnimi encimi, pogosto z zlatenico, včasih pred gastrointestinalnimi simptomi, pri otrocih, starejših predvsem do deset let.

Do 11. aprila med temi primeri niso poročali o žrtvah, odkrit pa je bil en epidemiološko povezan primer. Virusi hepatitisa (A, B, C, E in D) so bili po laboratorijskih preiskavah izključeni, medtem pa potekajo nadaljnje preiskave za razumevanje etiologije teh primerov, je WHO zapisala v izjavi za javnost.

Države, v katerih so bili ugotovljeni primeri hepatitisa s podatki do 23 aprila. Vir slike: WHO.
Države, v katerih so bili ugotovljeni primeri hepatitisa s podatki do 23. aprila.
Vir slike: WHO.

Do 21. aprila je bilo prijavljenih najmanj 169 primerov akutnega hepatitisa neznanega izvora iz 11 držav v evropski regiji WHO in ene države v Ameriki. O 114 primerih so poročali v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske, v Španiji je bilo zabeleženih 13, v Izraelu 12, v ZDA devet, na Danskem šest, na Irskem manj kot pet primerov. Nizozemska in Italija sta potrdili štiri primere, Norveška in Francija dva, Romunija in Belgija pa po enega.

17 oziroma 10 odstotkov otrok je potrebovalo presaditev jeter, bolezen pa je zahtevala vsaj eno žrtev. Primeri so stari od enega meseca do 16 let. Med zbolelimi otroci po sedaj znanih podatkih ni bilo nobene epidemiološke povezave.

Strokovnjaki do danes še niso odkrili vzroka bolezni, vendar so že aktivirani strokovnjaki vseh vodilnih inštitucij in združenj, ki obvladujejo tovrstne izbruhe, na čelu s Svetovno zdravstveno organizacijo. Preverjajo epidemične razsežnosti bolezni, spremembe v jetrih bolnikov, vrsto možnih vzrokov oziroma povzročiteljev ter njihovo natančno analizo, ter genetske in imunološke značilnosti bolnikov, sporočajo iz ministrstva.

Pravzaprav ni še niti jasno, ali je prišlo do povečanja števila primerov hepatitisa ali povečanja ozaveščenosti o primerih hepatitisa, ki se pojavljajo s pričakovano stopnjo, a ostanejo neodkriti. Medtem ko je adenovirus možen vzrok, preiskave še potekajo.

O tem, da se morda pri primeru v Sloveniji »pojavlja posebna vrsta adenovirusa, ki povzroča tudi drisko,« je govoril tudi Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki je povedal, da gre pri diagnosticiranju hepatitisa za utečeno diagnostiko, ki jo sicer izvajajo vsak dan.

»Diagnostika je pri nas že vrsto let zagotovljena, sodelovanje med institucijami, ki obravnavajo te bolnike, pa je na najvišjem nivoju. Primer se lahko potrdi v nekaj urah,« je poudaril. Dodal je, da naj bomo pri brskanju na internetu pozorni, da okužba z adenovirusom »še zdaleč ne pomeni, da gre za sindrom, o katerem govorimo danes«.

Države članice se močno spodbuja, da identificirajo, raziščejo in poročajo o morebitnih primerih hepatitisa. Vir slike: Fabrice Coffrini, AFP.
Države članice se močno spodbuja, da identificirajo, raziščejo in poročajo o morebitnih primerih hepatitisa.
Vir slike: Fabrice Coffrini, AFP.

Potrebne so nadaljnje raziskave za odkritje morebitnih novih primerov, tako v trenutno prizadetih državah kot drugod. Prednostna naloga je ugotoviti vzroke za potrjene primere, kar bi omogočilo izboljšanje nadzornih in preventivnih ukrepov. Skupni preventivni ukrepi za adenovirus in druge pogoste okužbe vključujejo redno umivanje rok in higieno dihal, sporočajo iz WHO.

Države članice se močno spodbuja, da identificirajo, raziščejo in poročajo o morebitnih primerih hepatitisa. Epidemiološke informacije in informacije o dejavnikih tveganja bi morale države članice zbirati ter posredovati WHO in partnerskim agencijam prek dogovorjenih mehanizmov poročanja. Vsaka epidemiološka povezava med primeri bi lahko zagotovila pomoč pri sledenju viru bolezni.

WHO na podlagi trenutno razpoložljivih informacij ne priporoča nobenih omejitev pri potovanju ali trgovanju z Združenim kraljestvom ali katero koli drugo državo, kjer so ugotovljeni primeri.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice