Naprej na vsebino

Kako se lahko upokojenci ponovno vrnejo na trg dela?

Upokojitev res zveni kot dolgo pričakovani dopust brez konca, vendar pa prej ali slej potrebujemo neko dejavnost, s katero si bomo zapolnili čas, ki smo ga pred tem namenili delu. V večini primerov upokojitev namreč pomeni vsaj osem ur več prostega časa na dan.

Nekateri si ta čas zapolnijo z raznimi športnimi aktivnostmi, morda se vključijo v razna društva, spet drugi pa si ponovno poiščejo zaposlitev. S tem namreč pridejo tudi do dodatnega zaslužka, ki jim, glede na višino pokojnine, lahko pride izredno prav.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Bruto plača in prispevki: kdo kaj plača, komu in zakaj

Upokojena oseba lahko v Sloveniji dela tudi po tem, ko je že uveljavila pravico do pokojnine, pri čemer opravljanje določene vrste dela ne vpliva na samo uživanje pokojnine, niti se zanje ne zahteva vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Take vrste dela so delo v okviru drugega pravnega razmerja, kot je pogodba civilnega prava (primer je avtorska pogodba), začasno in občasno delo, osebno dopolnilno delo, kratkotrajno delo, opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, funkcije družbenika, prokurista ali poslovodne osebe in delo uživalca invalidske pokojnine.

Upokojensko delo marsikomu pomaga do dodatnega zasluzka. Vir slike: Andrea Piacquadio.
Upokojensko delo marsikomu pomaga do dodatnega zasluzka.
Vir slike: Andrea Piacquadio.

Delo v okviru drugega pravnega razmerja

Opravljanje tovrstnega dela s strani upokojenca ni podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je pa izplačevalec dohodka dolžan plačevati prispevek delodajalca po stopnji 8,85 odstotka od zneska izplačila, s čimer se upokojencu zagotavlja zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, sporočajo iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Pri opravljanju dela ni omejitve glede števila ur opravljanja dela in višine zaslužka. Večji prihodek vpliva le na plačilo dohodnine, saj se tovrstni dohodek šteje kot dohodek iz drugega pravnega razmerja.

Začasno in občasno delo

Tako vrsto dela se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem (upokojencem), ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

Upokojenec, ki se zaposli na tak način, lahko opravi največ 60 ur dela v enem koledarskem mesecu, pri čemer se neizkoriščene ure ne morejo prenesti v nov koledarski mesec, lahko pa se teh 60 ur opravi pri več delodajalcih.

Največkrat trikrat v koledarskem letu lahko zaposleni opravi tudi največ 90 ur začasnega ali občasnega dela v koledarskem mesecu, vendar pa seštevek ur ne sme preseči 720 ur v koledarskem letu. V primeru kršitve lahko sledi globa v višini od 250 do 500 evrov.

Od 5. marca do 31. decembra 2022 je omogočen povečan obseg občasnega in začasnega dela upokojencev, ki lahko opravijo delo v obsegu največ 90 ur v koledarskem mesecu oziroma največ trikrat v koledarskem letu do 120 ur v koledarskem mesecu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega ali občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 1.080 ur.

Poleg tega se lahko pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 4.000 delavcev, opravi največ 7.500 ur začasnega ali občasnega dela.

Obveznosti in omejitve

Upokojenci za opravljanje takšnega dela ne potrebujejo posebne obveznosti prijave ali registracije (na primer pri Zavodu za zaposlovanje, upravni enoti). Upokojenec v dogovoru z delodajalcem sklene pogodbo, v kateri mora biti med drugim navedeno tudi obdobje opravljanja dela in število ur, določena mora biti urna postavka za opravljeno delo ter predviden skupni znesek dohodka.

Delodajalec mora upokojencu najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu izplačati dohodek ob upoštevanju zakonsko določene višine urne postavke ter voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela.

Poleg tega mora pri davčnem organu obračunati in poravnati dajatev v višini 25 odstotkov, prispevek za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 (8,85 %) in pavšalni prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (v letu 2022 ta znaša 5,66 evrov), v breme upokojenca pa mora poravnati prispevek za zdravstveno zavarovanje po ZZVZZ (6,36 %).

Za delodajalce veljajo tudi omejitve glede opravljenih ur, ki so določene za posamezni koledarski mesec:

  • pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke, se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela;
  • pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela, pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela;
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela;
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela;
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 1.500 ur začasnega ali občasnega dela;
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, se lahko opravi največ 2.250 ur začasnega ali občasnega dela;
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.000 ur začasnega ali občasnega dela;
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.750 ur začasnega ali občasnega dela.

Kolikšna je urna postavka za delo upokojencev?

V mesecu maju 2022 je začela veljati novela zakona o urejanju trga dela, ki izenačuje bruto urni postavki za delo upokojencev in študentov. Urna postavka upokojencev za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela je po novem 6,17 evra. Obe urni postavki sta odvisni od višine minimalne plače.

V noveli zakona je zapisano, da bruto urna postavka upokojencev ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas. Enako je glede plačila za delo dijakov in študentov določeno v Zakonu za uravnoteženje javnih financ (ZUJF).

Urna postavka upokojencev za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela je po novem 6,17 evra. Vir slike: RODNAE Productions.
Urna postavka upokojencev za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela je po novem 6,17 evra.
Vir slike: RODNAE Productions.

Višina obeh bruto urnih postavk se mora vsako leto uskladiti z višino minimalne plače, najpozneje do konca februarja vsako leto pa jo mora določiti minister za delo.

Z novelo zakona se poleg tega zvišuje tudi obseg začasnega in občasnega dela, ki ga sme opraviti upokojenec, in sicer na 9237,96 evra bruto v koledarskem letu.

Osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo

Osebno dopolnilno delo pomeni pomoč v gospodinjstvu, druga manjša dela (pomoč starejšim, varstvo otrok, vzdrževanje objektov, inštrukcije), izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti skladno z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, izdelovanje drugih izdelkov, ki se izdelujejo doma, pretežno ročno in po pretežno tradicionalnih postopkih, pa tudi nabiranje gozdnih sadežev in zelišč za prodajo.

Glavna omejitev je, da se ta vrsta dela ne opravlja za pravno osebo ali samozaposleno osebo. Osebno dopolnilno delo je potrebno priglasiti pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ni pa podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Upokojenec je dolžan za čas opravljanja tega dela plačevati le prispevek za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Prihodek v polletju koledarskega leta ne sme presegati treh povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji iz preteklega koledarskega leta (v letu 2021 to pomeni 3.810,09 evra).

Pri kratkotrajnem delu pa gre za posebno vrsto dela, ki predstavlja nekakšno pomoč družinskih članov, ko se domače podjetje sreča s povečanim obsegom dela. Tako lahko pomaga:

  • zakonec, zunajzakonski partner ali partner v partnerski zvezi lastnika, solatnika ali enega od staršev,
  • oseba, s katero je lastnik ali solastnik v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena ter
  • starši in otroci zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja v partnerski zvezi lastnika oziroma solastnika mikrodružbe, zavoda ali samozaposlene osebe.

Pri tem je pomembno poudariti, da za tako vrsto dela upokojenec ne sme prejeti plačila, delodajalec pa mora zanj plačevati prispevek za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Število ur je omejeno na največ 40 ur mesečno.

Opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Dopolnilna dejavnost na kmetiji je dejavnost, povezana s kmetijstvom oziroma gozdarstvom, ki se opravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov (vsi člani družine, ki prebivajo in delajo na kmetiji in niso najeta delovna sila).

Upokojena oseba, ki je bila nazadnje zavarovana na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti lahko tudi v času upokojitve opravlja dopolnilno dejavnost na kmetiji.

Dopolnilna dejavnost na kmetiji je dejavnost, povezana s kmetijstvom oziroma gozdarstvom.
Dopolnilna dejavnost na kmetiji je dejavnost, povezana s kmetijstvom oziroma gozdarstvom.

Če je oseba starejša od 63 let in je bila nazadnje obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, po upokojitvi pa je prijavila opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in tako z dohodkom presegla dohodkovni cenzus, ki je določen za vstop v obvezno zavarovanje, vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni obvezna. Dohodek iz naslova dopolnilne dejavnosti na kmetiji tako ni omejen, obenem pa je mogoče uživati polno pokojnino.

V primeru, da gre za osebo, ki je mlajša od 63 let in je dopolnilno dejavnost prijavila po upokojitvi na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, ob tem pa prav tako prekoračila dohodkovni cenzus, pa je vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezen.

Funkcija družbenika, prokurista, poslovodne osebe

Oseba po upokojitvi lahko opravlja funkcijo družbenika, prokurista, družbenika in prokurista ali ima status poslovodne osebe (direktorja).

Družbenik je oseba, ki s svojim kapitalskim vložkom prispeva k ustanovitvi družbe. Njegovo delo zajema soodločanje o sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička, delitvi in prenehanju osnovnih deležev, zastopanju družbe v sodnih postopkih in podobno.

Delo prokurista zajema opravljanje nalog pravnega zastopstva in poslovanja podjetja ali gospodarske družbe (podpisuje dokumente, dokumente in pravno zastopa podjetje oziroma gospodarsko družbo).

Status družbenika in status prokurista sta združljiva, kar pa ne velja za status poslovodne osebe. Obvezna vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje torej nastopi zgolj v primeru, če po upokojitvi oseba postane družbenik in poslovodna oseba (direktor) hkrati.

Delo uživalca invalidske pokojnine

Oseba, ki je invalidsko upokojena, je pravico do te vrste pokojnine pridobila na podlagi ugotovljene invalidnosti, kar pomeni, da ni več zmožna opravljati pridobitnega dela, zato se ji za zagotavljanje dohodka prizna pravica do invalidske pokojnine. Ponoven vstop v obvezno zavarovanje zato pomeni izgubo invalidske pokojnine.

Splošna invalidnost pomeni, da tak uživalec invalidske pokojnine ni zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela na trgu dela, zato tudi ne more opravljati dela v okviru drugega pravnega razmerja, začasnega in občasnega dela, osebnega dopolnilnega dela, kratkotrajnega dela, dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Poklicna invalidnost pa pomeni, da tak uživalec invalidske pokojnine ni zmožen opravljati svojega poklica niti nima več preostale delovne zmožnosti oziroma izpolnjuje druge pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

Gre za osebe, pri katerih je podana invalidnost II. kategorije, vendar jim zaradi starosti nad 55 let ni zagotovljena poklicna rehabilitacija oziroma osebe, pri katerih je podana invalidnost II. ali III. kategorije, pa jim zaradi starosti nad 65 let ni več zagotovljena ustrezna zaposlitev.

Tak uživalec invalidske pokojnine lahko opravlja delo v okviru drugega pravnega razmerja, začasno in občasno delo, osebno dopolnilno delo, kratkotrajno delo, dopolnilno dejavnost na kmetiji, če tako delo ni povezano z ugotovljeno invalidnostjo. To pomeni, da mora delo, ki ga opravlja, ustrezati njegovi preostali delovni zmožnosti.

ZPIZ lahko uživalca invalidske pokojnine skladno z zakonom kadarkoli pozove na kontrolni pregled, na katerem se znova ugotovi stanje invalidnosti. Kontrolni pregled je namenjen ugotavljanju sprememb v zdravstvenem stanju, saj na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo samo dokler traja stanje invalidnosti.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice