Kar nekako navajeni smo že, da ljudi, ki se iz mesta preselijo na vas, moti hrup traktorjev, vonj živine, kikirikanje petelina in še kaj. Ponekod se sosedje med seboj tožarijo, kdo je z vrtno kosilnico brnel v nedeljo dopoldne, kljub temu, da je v občinskem odloku zapisano, da se to ne sme. Marsikje se takšna ali drugačna stavba nikoli ne zgradi, ker to prepreči ta ali ona civilna iniciativa. A da bi s cerkva snemali zvonove ali pa jih pečatili, češ, da so ti preglasni, je redko. Se pa dogaja. Zvonovi v cerkvi sv. Urha v Dolini so tako utihnili že drugič.
Vir slike: Primorske novice /FOTODAMJ@N.
Januarja 2022 so bili zvonovi vaške župnijske cerkve sv. Urha v Dolini zaseženi na podlagi odredbe tržaškega sodišča. Dolinski župnik Klemen Zalar je takrat dejal, da gre za velik udarec za celotno vas, kakršnega ni doživela niti med obdobjem fašističnega režima. Razlog za poseg pa seveda ni bil nikakršen režim, temveč ovadba šestih vaščanov iz Doline ter peticija, ki so jo podpisali posamezniki, ki jih je zvonjenje motilo pri počitku in delu, čeprav so ta podpis kasneje mnogi obžalovali.
»Skoraj tisočletna tradicija zvonjenja ni prenehala niti med obema svetovnima vojnama. Morali smo dočakati leto 2022. Taka usoda bo sedaj mogoče doletela tudi druge naše zvonike,« je takrat na tiskovni konferenci dejal Zalar. Kot udarec slovenski tradiciji so to dejanje razumeli tudi mnogi vaščani. Tržaški škof Giampaolo Crepaldi je v odzivu na dogodek posvaril, »da se v vasi širi sovražno in nestrpno vzdušje tako do članov kot dobrin katoliške skupnosti, ki se ne počuti dovolj zaščiteno«.
Vir slike: Novi glas.
Po približno dveh tednih je tržaški tožilec Federico Frezza preklical zaseg zvonov in ponudil neko vmesno pot. Zvonovi so spet lahko zvonili, a po novih pravilih.
»Vsako uro, med 8. in 21., bodo zvonovi lahko zvonili največ eno minuto, skupno pa največ 15 minut na dan. Jutranjica bo ob 8. uri, opoldansko zvonjenje pa ob 12. uri. Avemarijo bodo lahko odzvonili ob 20. uri. Enominutno zvonjenje velja tudi za pogrebe in poroke, za katere je sicer daljše bitje značilno. Nova časovnica ne spoštuje vseh tradicij, kar seveda ne ustreza vsem vaščanom. Osma ura zjutraj je ponekod že čas za mašo, ne pa za jutranjico,« so ob tej priložnosti zapisali v Družini.
Bitje na vsakih petnajst minut je bilo ukinjeno, prepovedano pa bi bilo tudi zvonjenje ob božični polnočnici, glede na to, da se morajo zvonovi zadnjič oglasiti ob 21. uri. A do božiča je še daleč, zvonjenje pa je, kljub temu, da so se po besedah Zalarja držali omejitev, znova utihnilo. Zvonovi so se prvič po premoru oglasili za velikonočno vigilijo, pretekli petek pa jih je tržaško sodstvo po prijavi zaradi presežene meje dovoljene jakosti zvonjenja znova zapečatilo. Župnijski upravitelj v Dolini Klemen Zalar je po zapečatenju opozoril na nespoštovanje mednarodnega prava in verske svobode.
V sporočilu je bil Zalar (kot prvič) kritičen, da gre za žalitev slovenske narodne skupnosti, Cerkve, prednikov in lokalnih tradicij. Opozoril je tudi, da gre pri zapečatenju za nespoštovanje 2. in 5. člena konkordata, ki sta ga sklenila Vatikan in Italija. Glede na omenjena člena predstavniki javnega reda ne smejo samovoljno vstopati v cerkvene stavbe za izvrševanje svojih funkcij, Cerkev pa ima absolutno avtonomijo za izvrševanje cerkvenih dejavnosti, v kar sodi tudi zvonjenje. »Zvonjenje spada v okvir verske svobode,« je dejal. Po besedah župnika Klemna Zalarja sedaj pristojni cerkveni uradi v Rimu že delajo na tem, da se preveri to, kar se je že drugič zgodilo v Dolini, da se krši mednarodne sporazume. Na potezi pa je tudi tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi.
Kdo je tokrat dal prijavo, še ni jasno. Obstaja pa verjetnost, da se bodo še kje našli taki, ki jim zvonjenje moti počitek in delo.
