Evropski akt o čipih: Ministrstvo za gospodarstvo želi slišati vaše ideje, nekateri deli predloga jih skrbijo
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo vabijo vse zainteresirane, ki delujejo v oskrbovalni verigi polprevodnikov, k sodelovanju pri oblikovanju predloga uredbe »akt o čipih«. Nacionalni predstavniki v Svetu EU bodo lahko tako ustrezno in celovito zastopali interese Slovenije, so zapisali na vladni spletni strani.
»Skupaj z vami želimo preveriti ustreznost predlaganega besedila uredbe in podporo predlaganim rešitvam ter identificirati morebitne alternativne rešitve in konfliktne vsebine. Na ta način se lahko izognemo negativnim vplivom, ki jih uredba lahko prinese našemu gospodarstvu,« še sporočajo iz ministrstva.
Vse, ki bi želeli sodelovati pri podajanju idej prosijo, da najkasneje do petka, 27. maja 2022, to sporočijo na e-poštni naslov: polona.koves@gov.si. V sredo, 1. junija 2022, ob 10. uri bodo organizirali uvodni sestanek z vsemi zainteresiranimi, kjer bodo med drugim predstavili tudi nadaljnji postopek sodelovanja.
O kakšnih čipih govorimo?
Evropski akt o čipih bo okrepil konkurenčnost in odpornost Evrope na področju polprevodniških tehnologij in aplikacij ter pomagal doseči digitalni in zeleni prehod. To bo dosegel s krepitvijo vodilnega položaja Evrope na področju tehnologije, so prepričani pri Evropski komisiji.
Mikročipi so strateška sredstva za ključna industrijska področja. Nedavno pomanjkanje polprevodnikov na svetovni ravni je povzročilo zaprtje tovarn v različnih panogah, od avtomobilskega sektorja do proizvodnje naprav za uporabo v zdravstveni negi.
Vir slike: PEG.
Gre za čipe oziroma polprevodnike, ki se uporabljajo v množici izdelkov. Pravzaprav je čisto vsak od nas tako ali drugače prišel v stik s čipom. Sam čip se v trgovinah seveda ne prodaja kot električni izdelek, vendar pa je vgrajen v najrazličnejše vsakodnevne naprave.
Temperaturni senzorji v klimatskih napravah lahko delujejo le s pomočjo polprevodnikov. S pomočjo kuhalnikov za riž si lahko pripravimo odlično jed, saj polprevodniki natančno nadzorujejo temperaturo. Računalniki, telefoni, fotoaparati, pralni stroji, hladilniki ali LED žarnice – brez čipov so prav vsi neuporabni.
Poleg tega imajo polprevodniki osrednjo vlogo pri delovanju bankomatov, vlakov, interneta, komunikacij in drugih področij družbene infrastrukture, kot je med drugim medicinsko omrežje, ki se uporablja za oskrbo starejših.
Pomanjkanje čipov je tako zapadlo v izredno globalno odvisnost vrednostne verige polprevodnikov od zelo omejenega števila akterjev v zapletenem geopolitičnem kontekstu, obenem pa se je pokazal tudi pravi pomen polprevodnikov za celotno evropsko industrijo in družbo.
Kaj torej prinaša akt o čipih?
Evropski akt o čipih bo odpravil pomanjkanje polprevodnikov in okrepil vodilni položaj Evrope na področju tehnologije, zagotavljajo pri Evropski komisiji. Skupaj z državami članicami in mednarodnimi partnerji bo mobiliziral za več kot 43 milijard evrov javnih in zasebnih naložb, poleg tega pa se bodo v njegovem okviru določili tudi ukrepi za pripravo, predvidevanje in hiter odziv na kakršne koli prihodnje motnje v dobavnih verigah.
Cilji akta med drugim vključujejo tudi izgradnjo in krepitev zmogljivosti za inovacije na področju zasnove, proizvodnje in pakiranja naprednih čipov, obravnavanje pomanjkanja znanj in spretnosti, privabljanje novih talentov in podpiranje nastanka usposobljene delovne sile ter vzpostavitev okvira za povečanje proizvodne zmogljivosti na 20 odstotkov svetovnega trga do leta 2030.
Vir slike: EDF.
Sam akt o čipih naj bi privedel do dodatnih javnih in zasebnih naložb v višini več kot 15 milijard evrov. Naložbe bodo dopolnile obstoječe programe in ukrepe na področju raziskav in inovacij v zvezi s polprevodniki, kot sta Obzorje Evropa in program za digitalno Evropo.
Ministrstvu za gospodarstvo se zdijo težavni predvsem deli uredbe, ki se navezujejo na kazni in globe, ki lahko doletijo predstavniška združenja podjetij ali podjetja, ki poslujejo v oskrbovalni verigi polprevodnikov.
»To se lahko zgodi, če podatkov, ki jih v uredbi zahteva Evropska komisija, podjetja ne predložijo v predpisanem roku, ali pa predložijo nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke. Globe so namreč lahko visoke tudi do 300.000 evrov,« opozarjajo na ministrstvu.
Kot problematične vidijo tudi periodične denarne kazni, zagrožene za določene vrste obratov, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti dajanja prednosti proizvodnji izdelkov, pomembnih v času krize.
Powered by Contextual Related Posts
