Kakšno vlogo ima digitalizacija v zdravstvu?
Dandanes lahko z gotovostjo rečemo, da je tehnologija naša življenja spremenila do te mere, da svet ne more biti nikoli več enak kot pred tem. Ne glede na področje – poslovni svet, transport, pridelava hrane ali osebno življenje – ne moremo spregledati vpliva tehnologije in digitalizacije.
Morda vas bo zanimalo tudi:
Ali bo EU ‘končno’ izkoristila potencial umetne inteligence?
V prihodnje pa se pričakuje, da se bo ta trend sprememb samo še hitreje nadaljeval. Načeloma lahko rečemo, da je uvedba novih tehnologij olajšala in pospešila opravljanje določenih nalog, povečala učinkovitost in produktivnost ter na splošno izboljšala standard vsakodnevnega življenja. Seveda pa ne smemo spregledati tudi slabih strani povečanega vpliva tehnologije, kot je lahko na primer zmanjšan človeški pristop na določenih področjih.
Digitalizacija na področju zdravstva v Sloveniji
Kot sporočajo iz Ministrstva za zdravje RS, se zavedajo pomena digitalizacije za slovensko zdravstvo. V drugi polovici leta 2022 bo Ministrstvo za zdravje predstavilo strategijo digitalizacije zdravstva, ki jo pripravlja v sodelovanju s tehnično pomočjo Evropske komisije in skupino deležnikov iz zdravstva, so zapisali v izjavi.
V letu 2021 je Evropska komisija namreč potrdila slovenski Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), ki zagotavlja 83 milijonov evrov za investicije v digitalno preobrazbo zdravstva. Poleg NOO pa bodo sredstva za investicije zagotovljena tudi v okviru Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 (ZZSISZ).
Digitalna preobrazba vključuje uvedbo novih digitalnih storitev in digitalizacijo že obstoječih, hitrejši dostop in izmenjavo podatkov o pacientih, uporabo sodobne informacijske tehnologije za komuniciranje s pacienti in zdravstvenim osebjem, razvoj analitičnih sistemov za sprotno sprejemanje in prilagajanje ukrepov v zdravstvu ter nenazadnje tudi boljše načrtovanje obravnave pacientov.
Izvedba Načrta za okrevanje in odpornost cilja na dvig ravni digitalizacije v celotnem slovenskem zdravstvu. Izvajalci in področja, ki bodo financirana v načrtu, bodo določena in potrjena s strani Evropske komisije.
Predvsem so to področja zdravja na daljavo, certifikacije informacijskih sistemov za povezovanje z eZdravjem, enotnega zdravstvenega kartona in podatkovnega administrativnega modela, centralnega PACS sistema, prehod na brezpapirno poslovanje pri izvajalcih, terapevtskega lista, robotizirane priprave in shranjevanja zdravil, prepoznave govora in informacijske podpore za dispečerstvo.
Vir slike: zVEM.
Prav tako bo do sredine leta 2023 na voljo informacijska podpora za naročanje pacientov na primarno raven, še sporočajo iz ministrstva. Ta bo preko portala zVEM omogočala varno komunikacijo pacientov z zdravstvenimi delavci (pošiljanje obvestil, napotnic, terminov in podobno) obveščanje pacientov o terminih pregledov in vpogled pacientov v podatke o terminih na primarni in ostalih ravneh.
Slovenski portal zVEM že zdaj predstavlja neko stopnjo digitalizacije v zdravstvu. Na njem lahko osebe namreč preko telefonske naprave ali spleta dostopajo do zdravstvenih napotnic, receptov za prevzem zdravil ter drugih dokumentov. Nenazadnje pa lahko preko portala zVEM preverijo tudi aktualna potrdila o cepljenju proti covidu-19, prebolelosti ali rezultatu testiranja.
Digitalizacija zdravstva na ravni Evropske Unije
Leta 2018 je Evropska komisija opredelila tri stebre, okoli katerih se odvijajo aktivnosti, ki stremijo k digitalizaciji zdravstva.
Prvi steber se dotika varnega dostopa do podatkov in njihovo souporabo. Da bi olajšala dostop do čezmejnega zdravstvenega varstva, Komisija gradi infrastrukturo digitalnih storitev eZdravje, ki omogoča izmenjavo digitalnih receptov in podatkov o bolnikih med ponudniki zdravstvenih storitev.
Prve čezmejne izmenjave so se začele leta že 2019, s ciljem, da se do leta 2025 vključijo vse države članice EU. Dolgoročno si Komisija prizadeva za vzpostavitev evropskega formata za izmenjavo elektronskih zdravstvenih kartotek, ki bo dostopen vsem državljanom EU.
Drugi steber zajema povezovanje in izmenjavo zdravstvenih podatkov za raziskave, hitrejšo diagnozo in izboljšano zdravje. Komisija tukaj namerava izkoristiti ogromen potencial zdravstvenih podatkov pacientov za podporo medicinskim raziskavam z namenom izboljšanja preprečevanja, diagnostike, zdravljenja, zdravil in medicinskih pripomočkov.
Digitalne storitve lahko opolnomočijo državljane in jim olajšajo, da prevzamejo večjo vlogo pri upravljanju lastnega zdravja od upoštevanja preventivnih smernic in povečanja motivacije za bolj zdrav način življenja do obvladovanja kroničnih stanj in zagotavljanja povratnih informacij izvajalcem zdravstvenih storitev, so zapisali pod tretjo točko ki predstavlja tretji steber.
Tehnološki trendi v zdravstvu
Ne glede na to, za katero področje gre, so tehnološki trendi bolj ali manj podobni. Ena izmed prednosti tehnologije je prav ta, da lahko isto tehnologijo implementiramo na več področjih s tem, da bo na vsakem področju imela drugačen doprinos. Kot primer lahko navedemo robotiko, ki jo najdemo tako v zdravstvu kot tudi v tovarni avtomobilov. Da pa ne bomo prehitevali, si poglejmo vse tehnološke trende v zdravstvu, kot so jih opredelili pri svetovalnem podjetju McKinsey.
Ljudje želijo biti bolj na tekočem s stanjem svojega zdravja. Eden od načinov za to je uporaba povezanih in kognitivnih naprav, vključno s prenosnimi, nosljivimi napravami in napravami, ki jih je mogoče zaužiti. To omogoča pacientom, da spremljajo svoje zdravje kadarkoli in kjerkoli ter da so stalno vključeni na poti do boljšega zdravja.
Roboti so se v zdravstvu že dobro uveljavili. Postali so tako izpopolnjeni, da lahko sodelujejo z zdravstvenim osebjem v bolnišnicah, avtomatizirajo rutinska opravila, kot so obdelava zahtevkov, merjenje vitalnih funkcij pacientov in podobno. Medicinsko robotiko lahko najdemo tudi v operacijski sobi, kjer robote uporabljajo za lajšanje fizičnega bremena in minimaliziranje invazivnosti operacij.
Analitika podatkov je ena največjih sprememb v zdravstvu. Vpogledi, pridobljeni iz ogromne količine podatkov in na podlagi katerih se lahko zdravniki odločajo, vodijo do boljših rezultatov za bolnike. Platforme in aplikacije, ki shranjujejo, prenašajo in analizirajo medicinske podatke, se lahko na primer uporabijo za identifikacijo bolnikov, ki so kandidati za tarčno zdravljenje.
Poleg tega postajajo podatki in analitika tako napredni, da bodo roboti lahko beležili fiziološke podatke med medicinskimi posegi, kar bo izboljšalo proces načrtovanja operacij in medicinsko znanost.
Z vsemi dragocenimi vpogledi, ki izhajajo iz analitike podatkov, je pomembno, da imamo vzpostavljene tehnologije, ki te vpoglede pretvorijo v uporabne rešitve, ki izboljšujejo diagnozo in predvidene posege ter optimizirajo klinično produktivnost. Podobno kot robotika lahko uporaba umetne inteligence poveča produktivnost, stroškovno učinkovitost in izboljša kakovost oskrbe.
Umetna inteligenca pacientom zagotavlja tudi priročne in prilagojene storitve. Virtualne medicinske sestre namreč lahko komunicirajo s pacienti, zbirajo informacije o njihovih simptomih, diagnosticirajo bolezni in celo načrtujejo termine za obisk zdravnika.
Tehnologija veriženja blokov oziroma blockchain je šele na začetku razvoja, vendar se podjetja iz vseh panog poglabljajo v to tehnologijo, vključno z zdravstvom. Blockchain omogoča varnejše transakcije, pacienti pa se pri izmenjavi podatkov počutijo manj izpostavljene, saj je postopek bolj zaupen. Poleg tega blockchain naredi podatke bolj dostopne, kar drugim tehnologijam omogoča boljšo uporabo.
Digitalizacija v zdravstvu se mora vedno vrteti okoli ljudi
Tudi pri digitalizaciji zdravstva pa ne gre brez določenih izzivov, ki se morda sproti pojavljajo in je zato potrebno hitro poiskati rešitev. Težave najdemo že pri enem izmed osnovnih korakov digitalizacije, ki ga predstavljajo elektronski zdravstveni kartoni. Tako imenovani sistem EHR (Electronic Health Record) je digitalna različica kartoteke bolnikov, ki pooblaščenim zdravnikom omogoča ogled zdravstvene dokumentacije.
»Kljub uspešni digitalizaciji se zdravniki soočajo s številnimi težavami,« je povedal Josef Dvořák iz agencije za inovacije Direct People v seriji EIT Health Morning Health Talks 2021, ki jo je na Češkem organiziral DEX Innovation Centre, lokalni center EIT Health. Sistemov EHR je veliko in pogosto ne morejo komunicirati med seboj.
»Poleg medsebojne nezdružljivosti sistemov je problem tudi administrativno breme. Zdravniki porabijo do polovice svojega časa za vnašanje podatkov v sistem. Poleg birokracije so še druge težave, kot so lažni alarmi in potencialno usodne sistemske napake pri naročanju zdravil. Sistemi EHR so odgovorni za precejšen delež sindroma izgorelosti zdravstvenega osebja,« dodaja Dvořák.
Rezultat bo lahko nezadosten, če se z digitalizacijo osredotočimo zgolj na tehnologijo. Sistemi elektronskih zdravstvenih kartotek morajo delovati v dobro ljudi, obravnavati njihove potrebe, predvsem pa olajšati delo zdravstvenih delavcev.
Vsa digitalna orodja in sisteme je treba ustvariti v sodelovanju s končnimi uporabniki. »Potrebe strank so v središču naše strategije,« je zadevo komentiral Tomáš Vavrečka iz Phillipsa. »Tako je mogoče ustvariti sistem, ki je dovolj preprost in uporaben v medicinski praksi.«
Podobno meni tudi Sofia Couto da Rocha, vodja projekta Transformacija in digitalne inovacije v Lusiadas Saúdeju na Portugalskem. »Digitalna transformacija se vedno nanaša na ljudi. Žal se na to včasih pozabi.«
Decentralizirano digitalizacijo zdravstva je med drugim pospešila tudi pandemija covida-19. »Ljudje so se bali srečanj in zabeležili smo povečano povpraševanje po spletnih zdravstvenih storitvah in posvetovanjih. V samo sedmih dneh smo razvili aplikacijo #TodosPorUm, ki je v času pandemije na podlagi vprašalnika ocenjevala simptome uporabnika in po potrebi stranko napotila k zdravstvenemu osebju,« dodaja da Rocha.
Preko aplikacije je bilo poslanih skoraj 400.000 poizvedb, funkcionalnost klepeta pa je preverilo 3.800 reševalcev. Pandemija pa se bo enkrat zaključila. »Upam, da se bo digitalizacija v diagnostičnih storitvah razvijala dlje od covida in da bo digitalizacija presegla telemedicino,« pravi Teigu Schutte iz Mobiguity.
Tveganja kibernetske varnosti v zdravstvu
Eden izmed največjih problemov, ki se pojavi ob digitalizaciji zdravstva, je kibernetska varnost, ugotavljajo pri podjetju za programsko opremo, Galen Data.
Povezljivost storitev v oblaku poganja večino podatkovnih zmogljivosti v digitalnem zdravstvu. Tukaj najdemo tudi kategorijo medicinskih naprav, ki so povezane z oblakom. Ideja o napravah s senzorji, ki lahko komunicirajo z drugimi napravami in sistemi, se pogosto imenuje internet stvari (ali IoT).
Vsi ti podatki, ki se generirajo, shranjujejo in širijo po internetu lahko omogočijo potencialen dostop tretjim oseba, ki za to niso pooblaščene. Lahko se zgodi, da podatke nekdo po naključju odkrije ali pa v sistem vdrejo zlonamerni akterji. V vsakem primeru pridejo osebni podatki bolnikov v napačne roke.
Tveganje kibernetske varnosti pa ni omejeno le na izpostavljenost zasebnih podatkov. Bolniki in zdravstveni delavci, ki se zanašajo na podatke pri odločitvah o zdravljenju, so odvisni od pravilnih in točnih podatkovnih nizov. Če so podatki izbrisani ali spremenjeni, lahko to povzroči napačno diagnozo, napačen načrt zdravljenja ali druge neželene in potencialno nevarne odločitve.
Navsezadnje pa ne smemo pozabiti, da je v zdravstvu zelo pomembna tudi osebna vez med bolnikom in njegovim zdravnikom. Tehnologija lahko sicer tema dvema skupinama ljudi omogoči boljšo povezanost, tudi v primerih, ko fizičen obisk ni mogoč, vendar na podoben način, kot so splošni družbi boljšo povezanost omogočila družbena omrežja. Res je, da lahko tako ostanemo v stiku z večjim številom ljudi, vendar pogosto opazimo, da ta stik ni več tako oseben.
Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.
Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.
Powered by Contextual Related Posts
