Naprej na vsebino

Ali bo EU ‘končno’ izkoristila potencial umetne inteligence?

Evropski parlament je v torek, 3. maja, sprejel končna priporočila posebnega odbora za umetno inteligenco v digitalni dobi (AIDA). Slednji ugotavlja, da EU zaostaja v svetovni tekmi za vodilno vlogo na področju tehnologije in razvoja umetne inteligence. Poslanci Evropskega parlamenta sicer želijo, da bi EU postala globalni določevalec standardov na tem področju, vendar mora EU za dosego tega cilja nadoknaditi precejšnjo razliko…in to hitro.

O tem, kaj je umetna inteligenca in kako deluje, smo sicer že pisali, prav tako smo že predstavili nekaj uporabnih primerov, denimo uporaba umetne inteligence za izboljševanje procesov v dobavnih verigah ter za reševanje divjih živali in našega planeta. Tokrat pa si bomo to področje pogledali z malce bolj regionalne perspektive.

Kaj počne EU za dosego vodilnega položaja na področju umetne inteligence in kakšne možnosti sploh še ima? Katere države trenutno vodijo v tej ‘tekmi’ in ali imamo že zmagovalko? Kakšne cilje ima Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 (NpUI)?

Priporočila posebnega odbora AIDA

Posebni odbor za umetno inteligenco v digitalni dobi (AIDA) je po 18 mesecih zbiranja informacij o umetni inteligenci v svojem končnem poročilu predstavil načrt EU za umetno inteligenco, ki ga je Evropski parlament sprejel 3. maja 2022. Načrt zajema celovit sveženj predlogov za skupen, dolgoročen pristop k umetni inteligenci, ki temelji na ključnih vrednotah in ciljih EU.

Poročilo navaja, da EU sicer zaostaja na področju razvoja, raziskav in investicij v umetno inteligenco in mora narediti več, saj je umetna inteligenca ključna za digitalno preobrazbo EU in bo imela vse večji vpliv na gospodarstvo in vsakdanje življenje. Na podlagi zapisanega, se mora javna razprava o uporabi umetne inteligence osredotočiti na izjemen potencial te tehnologije za dopolnjevanje človeškega dela.

Umetna inteligenca - vsakodnevna raba in potencial.  Vir slike: Europarl.europa.eu.
Umetna inteligenca – vsakodnevna raba in potencial.
Vir slike: Europarl.europa.eu.

Poslanci Evropskega parlamenta so opredelili politične možnosti, ki bi lahko izkoristile potencial umetne inteligence na področju zdravja, okolja in podnebnih sprememb, pomagale v boju proti pandemijam in svetovni lakoti ter izboljšale kakovost življenja ljudi s t. i. ‘personalizirano medicino’, prilagojeno potrebam posameznikov. Pojasnili so tudi, da lahko umetna inteligenca skupaj s potrebno podporno infrastrukturo, izobraževanjem in usposabljanjem poveča produktivnost kapitala in dela, inovacije, trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest.

Izpostavljena tveganja, povezana z umetno inteligenco

Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta so poslanci prav tako izpostavili nekatera potencialna tveganja v povezavi z omenjeno tehnologijo in pozvali podobno misleče demokracije k skupnemu oblikovanju te mednarodne razprave. Poudarili so, da bi lahko tehnologije umetne inteligence sprožile pomembna etična in pravna vprašanja, ter izrazili zaskrbljenost zaradi vojaških raziskav in tehnološkega razvoja smrtonosnih avtonomnih oborožitvenih sistemov.

Parlament opozarja, da nekatere tehnologije umetne inteligence omogočajo avtomatizacijo obdelave informacij v obsegu brez primere, kar utira pot morebitnemu množičnemu nadzoru in drugim nezakonitim posegom v temeljne človekove pravice. Poslanci navajajo, da lahko avtoritarni režimi uporabljajo sisteme umetne inteligence za nadzor, izvajanje množičnega nadzora in razvrščanje svojih državljanov ali omejevanje svobode gibanja.

»Tovrstno profiliranje predstavlja tveganje za demokratične sisteme, zato bi morala EU dati prednost mednarodnemu sodelovanju s podobno mislečimi partnerji, da bi zaščitila temeljne pravice in hkrati sodelovala pri zmanjševanju novih tehnoloških groženj,« je zapisano na spletni strani Evropskega parlamenta.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na obisku v Centru AI Xperience Center na VUB (Vrije Universiteit Brussel). Vir slike: Shutterstock.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na obisku v Centru AI Xperience Center na VUB (Vrije Universiteit Brussel).
Vir slike: Shutterstock.

Vodilni poslanec Parlamenta Axel Voss je dejal: »S tem poročilom jasno dokazujemo, da bo umetna inteligenca spodbudila digitalizacijo in spremenila pravila igre v svetovni digitalni konkurenci. Naš načrt za umetno inteligenco postavlja EU v položaj, da prevzame vodilno vlogo na svetovni ravni.«

Voss je še dodal, da ima EU zdaj edinstveno priložnost, da spodbudi pristop k umetni inteligenci, ki je osredotočen na človeka in vreden zaupanja – takšnega, ki temelji na temeljnih pravicah, obvladuje tveganja in hkrati v celoti izkorišča prednosti, ki jih lahko umetna inteligenca prinese celotni družbi.  Meni, da potrebujemo pravni okvir, ki bo omogočal inovacije, usklajen digitalni trg z jasnimi standardi ter največje možne naložbe in trajnostno digitalno infrastrukturo, do katere lahko dostopajo vsi državljani.

Kritičen pogled in tridelna strategija

Robert Veldhuizen, analitik v podjetju za strateško svetovanje Sibylline, ki sicer organizacijam zagotavlja prilagojene informacije za povečanje odpornosti in prednosti pri odločanju, pa je malce bolj kritičen do uspehov EU na tem področju. Meni, da smo še daleč od izpolnitve želje, da bi EU postala vodilna v svetu ali »določala standarde na področju umetne inteligence«.

Na spletnem portalu vseevropske medijske mreže Euractiv je Veldhuizen zapisal: »Evropska unija je vprašanje umetne inteligence vztrajno podcenjevala in zanemarjala. Brezbrižen in zaničevalen odnos do te teme morda najbolje ponazarja odločitev o ustanovitvi posebnega in ne stalnega odbora [AIDA], kot da bodo vprašanja, povezana z umetno inteligenco, kmalu izginila z radarja.«

Zaostajanje v svetovni tekmi na tem področju »pomeni tveganje, da bodo evropske vrednote globalno nadomeščene, naša podjetja odrinjena na rob, naš življenjski standard pa se bo drastično znižal,« povzema besede iz poročila. Če torej Evropa resno želi dohiteti druge države na področju umetne inteligence, mora nujno pripraviti načrt, kako nadoknaditi zamujeno. Po podatkih Opazovalnega centra OECD za politike umetne inteligence je strateške dokumente o umetni inteligenci sicer oblikovalo že 62 držav sveta, ob čemer so nekatere za izvedbo potrebovale dlje časa.

ZDA denimo, so svojo strategijo objavile »šele« leta 2019, kljub temu pa trenutno privabljajo največ naložb tveganega kapitala v podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Po drugi strani pa je Kitajska »že« leta 2018 sprejela odločitev, da bo do leta 2030 postala vodilna na tem področju na svetu in z zgodnjim korakom že dosegla več uspehov. Tako je denimo ustvarila podjetje ByteDance, ki je razvilo fenomen družbenih medijev TikTok.

Veldhuizen: »Evropa pa se še vedno ne more dokopati do skladnega in enotnega strateškega dokumenta, uspehi pa so le redki.« Vir slike: etiketamagazin.
Veldhuizen: »Evropa pa se še vedno ne more dokopati do skladnega in enotnega strateškega dokumenta, uspehi pa so le redki.«
Vir slike: etiketamagazin.

Nekdanji vodja programske opreme v Pentagonu, Nicolas Chaillan, je sicer že lani za časnik Financial Times povedal, da je Kitajska zmagala v bitki umetne inteligence z ZDA in se zaradi svojega tehnološkega napredka približuje svetovni prevladi. Po ocenah zahodnih obveščevalnih služb bo Kitajska v približno desetih letih verjetno prevladala v številnih ključnih nastajajočih tehnologijah, zlasti v umetni inteligenci, sintetični biologiji in genetiki, je oktobra 2021 zapisala mednarodna novinarska agencija Reuters.

»Evropa pa se še vedno ne more dokopati do skladnega in enotnega strateškega dokumenta, uspehi pa so le redki,« pravi Veldhuizen in navaja podatek iz poročila odbora AIDA, da ima le osem od 200 največjih digitalnih podjetij sedež v EU. Ta statistika prikazuje obseg izziva, s katerim se sooča Evropa na področju umetne inteligence. Analitik podjetja Sibylline v nadaljevanju predlaga, da mora EU pospešiti uvajanje umetne inteligence s tridelno strategijo.

Tridelna evropska strategija in slovenski program NpUI

»Prva prednostna naloga mora biti nadaljnja skrb za evropski ekosistem zagonskih podjetij na področju umetne inteligence s stalnimi naložbami v inovacije.« V skladu z lani objavljenim poročilom Skupnega raziskovalnega središča in OECD morajo biti te naložbe usmerjene v spodbujanje preoblikovanja »konceptov umetne inteligence v uspešne izdelke in storitve«. »Z drugimi besedami, vlagati je treba v zagotovitev, da inovacije dejansko pridejo na trg,« povzema Veldhuizen.

»Če želi EU resno nadoknaditi zaostanek pri uvajanju umetne inteligence, mora biti ključni drugi steber njene strategije spodbujanje uvoza pripravljenih rešitev od zanesljivih trgovinskih partnerjev, kot sta ZDA in Združeno kraljestvo.« Sprejemanje preizkušenih inovacij iz tujine je smiselno, zlasti če lahko zapolnijo obstoječe vrzeli pri sprejemanju ali zmogljivostih umetne inteligence.

»Tretji cilj strategije EU bi moral biti enoten pristop. Medtem ko več evropskih držav še ni objavilo svojih nacionalnih strategij na področju umetne inteligence, bi si morala EU že zdaj prizadevati za dosego skladnega sklepa teh političnih dokumentov,« na Euractiv navaja Veldhuizen. Le s skupnim delovanjem lahko EU prevzame vodilno vlogo na področju umetne inteligence, kar bi lahko okrepilo njene pozive k etičnim smernicam in predpisom v zvezi s to tehnologijo.

Kakšno pa je stanje s področja umetne inteligence pri nas? Vlada Republike Slovenije je konec maja 2021 sprejela in potrdila Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v RS do leta 2025 (NpUI). »Slovenija se je s potrditvijo programa tako uvrstila ob bok državam EU, ki so že pripravile nacionalne strateške usmeritve za področje umetne inteligence ter se zavezale k skupnemu sodelovanju na tem področju na ravni EU,« je zapisano na spletnem portalu gov.si. Slovenija bo pri tem gradila na dolgoletnih izkušnjah in znanju, ki ga imajo naši strokovnjaki na tem področju.

Cilji programa NpUI so vzpostavitev učinkovite podpore raziskavam in uporabi umetne inteligence z okrepljenim in sistematičnim povezovanjem ustreznih zainteresiranih strani, kar bo doseženo z izobraževanjem in finančnimi spodbudami za javni in zasebni sektor. Program prav tako namerava okrepiti tehnološke in industrijske zmogljivosti na tem področju, se odzvati na družbenoekonomske spremembe, kot so spremembe na trgu dela in v izobraževalnem sistemu, zagotoviti ustrezen etični in pravni okvir in povečati zaupanje državljanov v umetno inteligenco.

Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.

Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice