29 let od največjega vseslovenskega kmečkega protesta
Ob 29-letnici največjega vseslovenskega kmečkega protesta so v SLS spomnili na to, da so kmetje v celotni vertikalni verigi v najtežjem položaju, zaradi česar bo najverjetneje prišlo do še zmanjšane samooskrbe s hrano. Izrazili so upanje, da bo vlada dr. Roberta Goloba nemudoma sprejela ukrepe, ki bodo povečali oskrbo slovenskih potrošnikov s slovensko hrano in zagotovili dostojno življenje slovenskim kmetom, sicer bodo kmetje znova prisiljeni poseči po protestih.
V nadaljevanju navajamo celotno izjavo za javnost.
Po osamosvojitvi Slovenije smo kmetice in kmetje pričakovali, da se bodo razmere v kmetijstvu uredile tako cenovno, kot tudi kar se tiče drugih pogojev, ki vplivajo na socialni položaj kmečke družine. Žal se to ni zgodilo. Suša leta 1992 je povzročila dodaten velik izpad prihodka kmetov in že decembra 1992 je bil v organizaciji Slovenske kmečke zveze pri SLS organiziran protestni shod v Ljubljani. Ker pogajanja o odkupnih cenah mleka, mesa in žita niso prinesla rezultatov, so se začele priprave na velik protest z zaporami mejnih prehodov, s ciljem doseči razumne odkupne cene mleka, mesa in žita ter prelevmanske zaščite. Protest so organizirale Slovenska kmečka zveza pri SLS, Zadružna zveza in Sindikat SKZ pri SLS v nastajanju. Ker tudi zadnji poskus dogovora ni uspel, je v ponedeljek, 14. 6. 1993 prišlo do zapore prvih dveh mejnih prehodov, Dolga vas in Hodoš v Prekmurju. Odziva s strani vlade ni bilo, zato smo v torek zaprli še mejne prehode Gornja Radgona, Podlehnik, Most-Borl, Šentilj, v sredo pa smo zaprli mejne prehode na Dolenjskem proti Hrvaški, primorski kmetje pa so zaprli mejne prehode proti Italiji. V sredo zvečer so se začele pogajanja z ministrstvom za trgovino. Pogajanja z ministrom do ranega jutra niso bila uspešna. Organizatorji protesta smo zaprli z gorenjskimi in kmeti občine Domžale cesto Trzin – Črnuče, Grosupeljčani in Vrhničani pa so prišli v četrtek zjutraj na Prešernovo ulico v Ljubljano in do vlade RS. Istočasno pa so nekateri gorenjski kmetje izvedli zaporo mejnega prehoda predora Karavanke. S protestom kmetov so bili izredno nezadovoljni uvozniki in špediterji, ker je bil na ta način blokiran uvoz hrane in živih živali v Slovenijo. Tako obširna zapora je povzročila, da so se začela resna pogajanja pri predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. Pogajana so bila naporna, vendar uspešna. V četrtek ob osmih zvečer so se pogajanja uspešno zaključila. S strani Zadružne zveze je bil prisoten Leon Frelih, skupino predstavnikov Slovenske kmečke zveze pri SLS je vodil dr. Franc Zagožen, takratni poslanec v Državnem zboru RS. Pri pogajanjih je bil prisoten tudi Evgen Sapač kot državni svetnik, Alojz Metelko, poslanec Državnega zbora RS v mandatu 1992-1996, Ciril Smrkolj kot predstavnik Sindikata slovenske kmečke zveze pri SLS v nastajanju in nekateri drugi. Predsednik vlade je pričakoval, da se zapore umaknejo, vendar smo zahtevali in tudi dosegli, da se je pripravil sporazum, ki je dolgoročno reguliral določanje cen kmetijskih pridelkov in uvedbo prelevmanov. Ta sporazum je bil podpisan v četrtek, 17. 6. 1993 pozno zvečer. In šele takrat smo umaknili traktorje z mejnih prehodov. Učinki tega protesta so bili dolgoročno pomembni za položaj kmetov, kmetic in družinskih kmetij ter celotnega slovenskega kmetijstva.
Vstop Slovenije in slovenskega kmetijstva v Evropsko Unijo z zahtevo po prostem trgu s kmetijskimi pridelki, proizvodov in izdelkov je povzročil, da država Slovenija nima veliko pristojnosti pri reguliranju nesorazmerij na trgu. Sistem trženja hrane je prepuščen poslovnim dogovorom, predvsem med zadrugami, živilsko pridelovalno industrijo in trgovino. Nizke odkupne cene v Sloveniji napram sosednjim državam so povzročile izjemno nizko samooskrbo s hrano v Sloveniji. Poslabšan je ekonomski in socialni položaj kmetov, zato prihaja do opuščanja kmetovanja, še posebno v hribovitem svetu, pa tudi drugod.
Pred kratkim je bil v članku The Economista zapis da je 23 držav, ki predstavljajo 10 % svetovne ponudbe hrane, uvedlo prepoved izvoza hrane, dodatno k temu, da Rusija in Ukrajina dobavljata 28 % pšenice, s katero se globalno trguje, 29 % ječmena, 15 % koruze in 75 % sončničnega olja, česar letos ne bo na voljo. Vlade uvajajo logične ukrepe in želijo za svoje prebivalstvo zagotoviti dovolj hrane. In kako smo organizirani v Sloveniji?
Kmetje smo v celotni vertikalni verigi v najtežjem položaju. Spremembe za kratko obdobje se v zadnjem času zgodijo le, če zagrozimo s protesti in zaporami državne meje, saj na ključnih mestih v politiki nimamo svojih predstavnikov, ki bi s svojo strokovnostjo in odločnostjo zagotavljali perspektivno prihodnost slovenskega kmetijstva.
Ker situacija postaja vedno bolj brezupna, bo verjetno prišlo do dodatnega zmanjšanja samooskrbe s slovensko hrano. Kot kaže bomo tudi kmetje morali slediti prilagajanju na aktualne razmere in smo zaradi svojega obstoja primorani zmanjševati stroške in posledično določenih kmetijskih opravil ne bomo več izvajali, kar bo dolgoročno bistveno vplivalo na količino in kvaliteto pridelane hrane in samooskrbe v Sloveniji. Odgovornost za nastalo situacijo in pravočasno ukrepanje nosijo ključni politični odločevalci.
Žal tudi po zadnjih volitvah predstavnikov kmetov ni ne v parlamentu ne v vladi, zato se ob 29-letnici velikega kmečkega protesta postavlja vprašanje, ali bo iskanje rešitve s protesti res edina možnost za izboljšanje položaja slovenskega kmeta in kmetijstva. Upamo, da ne in da bo vlada dr. Roberta Goloba nemudoma sprejela ukrepe, ki bodo povečali oskrbo slovenskih potrošnikov s slovensko hrano in zagotovili dostojno življenje slovenskim kmetom.
Marko Cigler,
predsednik SKZ pri SLS
Ciril Smrkolj,
minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v obdobju 1997-2000
Powered by Contextual Related Posts
