Hrvaška korak bližje evru: države evrskega območja podprle Hrvaško kot 20. članico

Evroskupina je včeraj potrdila priporočilo držav članic evroobmočja, ki ga bo zdaj predložila Svetu. Ministri držav članic so se strinjali s pozitivno oceno Evropske komisije in Evropske centralne banke o izpolnjevanju meril za prevzem evra s strani Hrvaške.
Morda vas bo zanimalo tudi:
Predlagali so, da Hrvaška uvede evro kot svojo valuto 1. januarja 2023. To je tudi prvi korak v procesu, preko katerega Svet sprejme pravne akte, ki bodo Hrvaški omogočili, da postane članica evrskega območja in uživa ugodnosti uporabe skupne valute, so zapisali v izjavi za javnost.
Zdravko Marić, hrvaški minister za finance, je pred sestankom izrazil prepričanje, da vstop v evroobmočje ne bo koristil samo Hrvaški ampak celotnemu evroobmočju, »saj je to jasen znak poglobljenega in napredujočega integriranja individualnih držav v evropske trende«.

Vir slike: HRT.
V odgovoru na vprašanje hrvaškega medija HRT o tem, ali je Republika Hrvaška dobro pripravljena in ali obstaja strah pred grškim scenarijem, je zavrnil pomisleke o tveganjih uvedbe nove valute.
»Dobilo smo kakovostno in pozitivno poročilo za Republiko Hrvaško, kjer je bilo navedeno, da sta Irska in Republika Hrvaška edini državi, ki sta se rešili makroekonomskih neravnovesij,« je razložil minister.
Naslednji koraki
To priporočilo bo v nadaljevanju postopka sprejel Svet EU za ekonomske in finančne zadeve na svoji današnji seji.
Postopek se bo zaključil s sprejetjem treh pravnih aktov s strani Sveta (po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko), ki so potrebni, da bi Hrvaški omogočili uvedbo evra v začetku naslednjega leta. O tem bodo najverjetneje razpravljali v mesecu juliju.
»Z velikim veseljem lahko povem, da se je evroskupina danes strinjala, da Hrvaška izpolnjuje vse potrebne pogoje za prevzem evra,« je dogajanje pospremil Paschal Donohoe, predsednik Evroskupine. »To je ključen korak na poti Hrvaške, da postane 20. članica našega evrskega območja, in močan signal za evropsko integracijo. Posebno se želim zahvaliti hrvaški vladi za njeno predanost in trdo delo, da bi dosegli ta rezultat v zadnjih nekaj letih, v posebej zahtevnih okoliščinah.«

Vir slike: Independent.
Kako se država lahko pridruži evroobmočju?
Trenutno je v evroobmočje vključenih 19 držav članic Evropske Unije: Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija.
Da lahko država članica uvede evro, mora izpolnjevati določene pogoje, ki jih imenujemo konvergenčna merila. To so gospodarski in pravni pogoji, dogovorjeni v Maastrichtski pogodbi leta 1992 in so znani tudi kot »maastrichtska merila«.
Ta vključujejo stabilnost cen (inflacija ne sme biti višja od 1,5 odstotka inflacije treh najuspešnejših držav članic), zdrave in vzdržne javne finance (država ne sme trpeti čezmernega primanjkljaja), stabilnost deviznega tečaja ter dolgoročne obrestne mere, ki ne smejo biti za več kot dva odstotka višje od obrestnih mer treh najuspešnejših držav članic.

Vir slike: Wikipedia Commons.
Vsaj na dve leti Evropska centralna banka in Evropska komisija preverita, ali države članice zunaj evroobmočja (imenovane tudi »države članice z odstopanjem«) v celoti izpolnjujejo pogoje in so zato pripravljene uvesti evro. Obe instituciji izdata poročilo, v katerem predstavita svoje ugotovitve.
Vse države članice EU so načeloma obvezane uvesti evro, ko izpolnijo konvergenčna merila. Edina izjema je Danska, ki ima v pogodbah EU »klavzulo o izključitvi«, ki državo izvzema obveznosti prevzema evra. Danska lahko kljub temu zaprosi za članstvo v evroobmočju, če bi se tako odločila.
Končno odločitev o vstopu države EU v območje evra sprejme Svet EU. Odločitev temelji na predlogu Evropske komisije in je sprejeta po posvetovanju z Evropskim parlamentom in po razpravi Evropskega sveta o predlogu.