Varovanje zdravja živali: Tudi živalim je »vroče ko pes«

Tako kot ob vročinskem valu posvetimo dodatno pozornost hlajenju notranjih prostorov, zadrževanju v senci in pitju zadostne količine tekočine za lastno ugodje in zdravje, moramo to storiti tudi za živali.

Pri tem sta ključna zadostna količina vode in izogibanje pregrevanju (zadrževanje v senci in omejitev prevoza živali na zgodnje jutranje ure ali ponoči).

Posamezne živalske vrste vročine različno prenašajo

»Vsaka živalska vrsta ima razvit svoj način prenašanja visokih temperatur. Naloga skrbnika živali je, da ji zagotavlja pogoje, v katerih lahko žival prenaša visoke temperature. V prvi vrsti je treba omeniti potrebo po zadostnem vnosu vode, ki jo žival pri visoki temperaturi pospešeno izgublja. Zagotavljanje zadostne količine čiste pitne vode je tudi zakonska obveza skrbnika živali, torej vsakogar, ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi,« opozarja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin RS.

Pomemben dejavnik pri tem je izpostavljenost soncu. Živalim, ki so nameščene na prostem, mora biti omogočeno, da se umaknejo v senco (naravno senco kot so drevesa ali umetno, kot je na primer nadstrešek). Pri tem je treba posebno pozornost nameniti živalim, ki so privezane – senca jim mora biti dovolj blizu.

Rejnim živalim, ki stalno bivajo v objektih, je treba pri visokih zunanjih temperaturah zagotoviti ustrezno zračenje, ki preprečuje prekomerno povišanje temperature v prostoru in zagotavlja boljšo kakovost zraka.

Prevoz živali v vročih dneh

V prevoznem sredstvu, ki prevaža živali, se temperatura ne sme dvigniti nad 35 °C. V klimatiziranih vozilih to z lahkoto dosežemo, v kolikor pa vozila niso klimatizirana, je treba prevoz omejiti na nočne oziroma zgodnje jutranje ure.

Kljub mnogim opozorilom se vsako leto zgodi več primerov, ko lastniki hišnih ljubljenčkov, najpogosteje psov, le-te pozabijo v avtomobilu. Živali nikoli ne puščamo samih v parkiranih vozilih, razen če se zagotovi zračenje oziroma hlajenje. Visoka temperatura v vozilu lahko pri živali povzroči vročinski udar, ki se nemalokrat lahko konča s poginom živali. V desetih minutah se v sončnem dnevu temperatura v avtomobilu dvigne za deset stopinj Celzija nad zunanjo temperaturo zraka.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin RS poziva tudi vse organizatorje različnih prireditev, v katerih sodelujejo ali so prisotne živali, da prilagodijo čas prireditve tako, da se živali čim manj ali sploh ne izpostavljajo visokim temperaturam, neposrednemu soncu in fizičnim obremenitvam, ter da imajo živali na prireditvi na voljo senco in dovolj čiste pitne vode.

Sprehode psov omejite na zjutraj in pozno popoldne oziroma večer, še posebej, če se sprehajate po asfaltnih poteh. Pregreti asfalt lahko resno poškoduje njihove šape.

Kako prepoznamo toplotni udar in kaj moramo storiti?

Pogosti znaki, ki kažejo na nevarno povišano telesno temperaturo, so povišan srčni utrip, sopihanje, slinjenje, nekoordinirano gibanje, napad, driska, bruhanje, omotičnost, obarvanje jezika ali dlesni in drugi.

Žival, ki se je pregrela, nujno potrebuje vašo pomoč, saj se živali ne ohladijo tako hitro in preprosto kot ljudje. Žival, ki je doživela vročinski udar, je treba nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in ohlajati z vodo (tuš, gumijasta cev, reka, jezero, morje in podobno), glavo naj ima dvignjeno. Ko žival ohladimo je potrebno poiskati veterinarsko pomoč.

Žival mora biti pod stalnim nadzorom še naslednje 3-5 dni po vročinskem udaru, saj se lahko v tem času še pojavijo opazne posledice v njihovem duševnem stanju, bruhanje, driska, oteženo dihanje, zmanjšano uriniranje in drugi znaki. V kolikor opazite katerega od teh znakov, nemudoma pokličite veterinarja.

Zdravstvene težave živali lahko v vročini preprečimo z naslednjimi ukrepi:

• nikoli ne puščajmo živali v zaprtem parkiranem avtomobilu,
• sveža pitna voda naj bo vedno na voljo,
• živali omogočimo dostop do sence in hladnejših mest (hladne površine),
• sprehode in druge fizične aktivnosti omejimo na jutranje in večerne ure,
• posebno pozornost namenimo psom brahicefaličnih pasem (kratek gobček), ki imajo zaradi svojih anatomskih značilnosti večje težave z uravnavanjem telesne temperature. Te pasme psov je še posebej priporočljivo hladiti z vodo. Prav tako bodite še posebej pozorni, če ima vaš pes težave z dihanjem, dolgo (in temnejšo) dlako, če je starejši ali če ima druge zdravstvene težave.