Hrana v povprečju že tretji mesec cenejša, cene mlečnih izdelkov in mesa navzgor
Junij je bil že tretji mesec zapored, ko so svetovne cene hrane zabeležile padec, sporočajo iz Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Indeks cen hrane, ki ga vodijo v organizaciji, je v povprečju znašal 154,2 točke, kar je 3,7 točke oziroma 2,3 odstotka manj kot maja. Kljub padcu pa so cene hrane še vedno za 23,1 odstotka višja kot pred letom dni.
Morda vas bo zanimalo tudi:
Strah pred recesijo potisnil cene nafte pod 100 dolarjev, cenejša tudi hrana in kovine
Najbolj opazne so znižanja mednarodnih cen rastlinskih olj, žit in sladkorja, podražili pa so se mlečni izdelki in meso.
Indeks cen žit je junija padel za 4,1 odstotka, še vedno pa je za 27,6 odstotka višji kot junija lani. Pšenica se je prejšnji mesec pocenila za 5,7 odstotka, ohranila pa je za 48,5 odstotka višjo vrednost kot v istem času leta 2021. FAO poroča, da so cene padle zaradi sezonske razpoložljivosti novih pridelkov na severni polobli, izboljšanih pogojev pri nekaterih večjih proizvajalcih, večjih obetov proizvodnje v Rusiji ter zmanjšanega svetovnega povpraševanja.
Za 3,5 odstotka so se znižale tudi svetovne cene koruze, predvsem zaradi sezonske razpoložljivosti v Argentini in Braziliji, kjer je žetev hitro napredovala ter izboljšanih razmer v Združenih državah Amerike. Cene je navzdol potisnila tudi zaskrbljenost glede povpraševanja zaradi znakov gospodarske upočasnitve. Cene sirka so padle za 4,1 odstotka, medtem ko se je ječmen pocenil za 6,1 odstotka. Še vedno visoko povpraševanje pa je ohranilo rast cen riža.
Glede na podatke Statističnega urada RS, se je riž prejšnji mesec v Sloveniji podražil za 2,5 odstotka, moka in drugi izdelki iz žit za 1,3 odstotka, kruh pa za 1,4 odstotka.
Po toboganu se je spustil tudi indeks cen rastlinskega olja, ki je bil zaradi nižjih cen palmovega, sončničnega, sojinega in repičnega olja v juniju nižji za 7,6 odstotka. Palmovo olje je junija beležilo že tretjo mesečno pocenitev zapored, predvsem zaradi naraščajoče proizvodnje glavnih držav proizvajalk, med katerimi s svojimi velikimi domačimi zalogami izstopa Indonezija.
Medtem so se znižale tudi svetovne cene sončničnega in sojinega olja, kar je bilo povezano z umirjenim svetovnim povpraševanjem zaradi naraščajočih stroškov, opaženih v zadnjih mesecih. V primeru repičnega olja so poleg omejenega povpraševanja mednarodne cene oslabele tudi zaradi skorajšnjega prihoda novih zalog pridelka.
V juniju je bil cenejši tudi sladkor, ki se je v povprečju pocenil za 2,6 odstotka in s tem dosegel najnižjo raven po mesecu februarju. Junija je na cene in mednarodno povpraševanje po sladkorju vplivala predvsem upočasnitev gospodarske rasti. Poleg tega so na cene pritisnili tudi dobri obeti glede globalne razpoložljivosti tega živila.
Oslabitev brazilskega reala v primerjavi z ameriškim dolarjem in nižje cene etanola v Braziliji so proizvajalce spodbudile k povečanju proizvodnje sladkorja, kar je junija prispevalo k višjim zalogam in nižjim svetovnim cenam sladkorja. Vendar pa so občutnejše znižanje cen preprečile negotovosti glede izida trenutne sezone v Braziliji. V Sloveniji je bil junija sladkor cenejši za 4,3 odstotka.
Po drugi strani pa se je indeks cen mlečnih izdelkov junija povišal za 4,1 odstotka, kar je za 24,9 odstotka več kot junija 2021. Najbolj se je podražil sir, predvsem zaradi povečanega povpraševanja ter zaskrbljenosti glede zalog, saj je zgodnji poletni vročinski val še dodatno obremenil že tako nizko proizvodnjo mleka v Evropi.
Svetovne cene mleka v prahu so se zvišale zaradi močnega povpraševanja, vztrajnih težav s svetovno ponudbo in nizkih ravni zalog. Zvišale so se tudi cene masla, saj je tržna negotovost glede dobave mleka v prihodnjih mesecih povečala nakupe v tujini in tudi notranje povpraševanje v Evropi.
Pri nas so cene sira in skute poskočile za 2,6 odstotka. Sveže polnomastno mleko se je podražilo za 3,8 odstotka, sveže posneto mleko pa za kar 8,4 odstotka. Jogurt je bil dražji za 1,2 odstotka, drugi mlečni izdelki pa za 1,8 odstotka. Maslo se je podražilo za 6,3 odstotka.
Za 1,7 odstotka pa so se povišale cene mesa in s tem za 12,7 odstotka presegle raven iz lanskega leta. Svetovne cene perutnine so dosegle najvišjo vrednost v zgodovino, saj se dobava še naprej zaostruje zaradi vojne v Ukrajini in izbruha ptičje gripe na severni polobli.
Podražilo se je tudi goveje meso, saj je Kitajska odpravila uvozne omejitve za nakupe iz Brazilije. Cene svinjskega mesa so si nekoliko opomogle zaradi večjega obsega uvoza s strani več vodilnih uvoznikov. Kljub nižjem povpraševanju iz severne Azije, so se okrepile tudi cene ovčjega mesa, predvsem zaradi manjših uvoznih količin iz Nove Zelandije.
V Sloveniji se je goveje in telečje meso podražilo za 2,7 odstotka, perutnina za 2,8 odstotka, svinjsko meso za pa 0,3 odstotka.
Powered by Contextual Related Posts
