Evropa v plamenih: požganih skoraj 800.000 hektarov površin

S temperaturami, ki dosegajo tudi 40 stopinj Celzija in podirajo rekorde, smo v Evropi priča obsežnim požarom. Od Grčije preko Slovenije in Italije ter vse do Španije in Portugalske se gasilci in druge službe za zaščito in reševanje trudijo ukrotiti ogenj, pri čemer jih ovirajo visoke temperature in suša.
Požari za seboj pustijo veliko opustošenje, ki lahko terja premoženjsko škodo in tudi življenja. Vendar pa jih zgodovinarji pravzaprav označujejo za popolnoma naraven pojav, ki je skozi zgodovino marsikdaj ponastavil ekosistem in pripravil na novo rast.
Vendar pa so v današnjem času ti požari dosegli nevarne in predvsem nenaravne ravni, ki ekosisteme uničujejo. To je vsaj delno posledica tudi klimatski sprememb, za katere je odgovoren človek.
Ta teden se službe za nujno pomoč borijo z gozdnimi požari po nekaterih delih južne Evrope. V Franciji in Združenem kraljestvu, kjer so požari izbruhnili predvsem v začetku tedna, so se temperature že stabilizirale, prav tako pa je padlo tudi kar nekaj dežja. Dež je pomagal tudi pri manjših požarih v Nemčiji.

Gasilci imajo še naprej polne roke dela s požari v Grčiji, Španiji, Italiji ter seveda v Sloveniji. Pri nas je trenutno najhuje v bližini Kostanjevice na Krasu, kjer je sicer nameščen štab intervencije. Znova gori tudi pod daljnovodom med Lokvico in Mirnom, so sporočili z regijskega štaba Civilne zaščite za severno Primorsko.
Na terenu je 960 gasilcev, ob tem pa še 300 pripadnikov drugih služb za zaščito in reševanje ter 130 sekačev, ki skrbijo za požarne poseke. Poteka tudi gašenje iz zraka, je poročala STA.
Evropski informacijski sistem za gozdne požare (EFFIS) je v četrtek sporočil, da je 19 držav v »skrajni nevarnosti« zaradi gozdnih požarov, medtem ko so Španija, Portugalska in Francija v »zelo skrajni nevarnosti«.
V Italiji se gasilci v Toskani že nekaj dni borijo s požarom, zaradi katerega so morali evakuirati na stotine ljudi. Požar je prizadel gozdove okoli kraja Bozzano v občini Massarosa v provinci Lucca. Sprednja linija požara je dolga več kilometrov in je požgala okoli 60 hektarjev gozda in sredozemskega grmičevja. Na delu je 5 gasilskih ekip iz Pise in Genove, ki jim pomagajo prostovoljne ekipe AIB. V zraku so 4 helikopterji in 2 letali canadair.

Požar v regiji Furlanija-Julijska krajina, od koder se je razširil tudi v Slovenijo, je povzročil zaprtje italijanske avtoceste ter Trstu ogrozil dobavo elektrike in vode. Izbruhnil je v torek zjutraj, na območju med mestoma Tržič in Doberdob. Ogenj se je razširil proti avtocesti A4 in dosegel območje približno 250 metrov od vozišča. Odsek v smeri proti Benetkam so zaprli, ljudi na izvozu Trst pa evakuirali. Številni vlaki so bili odpovedani, drugi so zamujali.
V Španiji je požar, ki je izbruhnil v provinci Zamora zaradi rekordno visokega vročinskega vala, požgal najmanj 25.000 hektarjev. Iz 32 vasi na tem območju so evakuirali več kot 6.000 ljudi. Dve osebi sta umrli, tri pa so bile huje poškodovane.
Razmere naj bi bile pod nadzorom, s požari pa se gasilci borijo tudi na področju regij Galicije, Aragonije, Madrida in Kastilje-La Manče, nekaterim lokalnim službam pa je zmanjkalo zmogljivosti za gašenje.

Francoski gasilci se že skoraj dva tedna spopadajo z več požari v regiji Nova Akvitanija, ki so opustošili skoraj 55 tisoč hektarjev zemlje. Evakuiranih je bilo 37.000 ljudi. V Franciji je ogenj do zdaj požgal 25 odstotkov več zemlje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Več kot 100 gasilcev pa se je borilo s požarom v francoski regiji Normandiji. V povezavi s tem požarom je policija aretirala eno osebo, so poročali lokalni mediji.
Ta mesec je več požarov izbruhnilo tudi na Portugalskem. V začetku julija sta bili prizadeti predvsem okrožji Leiria in Santarem v občini Ourem. V tem tednu pa je drug požar na severu države požgal skoraj 15 tisoč hektarjev. Starejši par je bil najden mrtev v zažganem avtomobilu.
Pri EFFIS so izračunali, da je bilo v požarih uničenih 572.991 hektarjev površin v EU. 66 odstotkov od tega je gozdov. Ocenjujejo pa, da je požganih še vsaj 190.997 hektarjev zemlje več.