Stanje na največjih infrastrukturnih projektih v državi: 151 aneksov in 39 zahtevkov

Vlada RS se je na 10. redni seji, ki je potekala včeraj, seznanila s trenutnim stanjem največjih infrastrukturnih projektov v državi. Med te spadajo 2. tir, projekt druge predorske cevi cestnega predora Karavanke, projekt 3. razvojne osi in projekt Potniškega centra Ljubljana. Vlada se je poleg osnovnih dejstev o namenu in pomenu projektov seznanila tudi s časovnimi roki in številom aneksov k pogodbam.

Projekt 2. tir

Po podatkih družbe 2TDK, d.o.o., ki je v 100-odstotni lasti države, in jo je Vlada RS ustanovila marca 2016 z namenom, da izvede vse potrebne aktivnosti tako v fazi priprave kot izgradnje drugega tira in da z njim gospodari v času trajanja koncesijske pogodbe, skupna investicijska vrednost projekta 2. tir znaša 928 mio EUR (brez DDV) v stalnih cenah (januar 2021) oz. 940 mio EUR (brez DDV) v tekočih cenah. Ocenjena vrednost projekta s stroški financiranja znaša 997 milijonov evrov.

Iz sporočila za javnost, ki ga je pripravila vlada, je razvidno, da je bilo do 30. junija 2022 pri projektu 2. tir »iz naslova pogodb za izvedbo dostopnih cest, izvedbo objektov prečkanja doline Glinščice, izvedbo glavnih gradbenih del – SKLOP 1 in SKLOP 2, sklenjenih 5 aneksov z dvema izvajalcema. Od teh 5 aneksov sta bila 2 časovna, 1 finančni, 1 finančni in časovni, 1 iz drugih razlogov (prenos investitorstva z DRSI na 2TDK)«.

Skupna vrednost do sedaj podpisanih aneksov je 1.154.656,99 evrov. Dodatno je v podpisu pri izvajalcu še en finančni aneks v vrednosti 1.208.678,01 evrov, ki je bil že potrjen.

Dodatno je bilo podanih 13 zahtevkov za sklenitev aneksa iz naslova nepredvidenih, dodatnih, več ali manj del in zahtevkov za dvig cen v skupni vrednosti 7.127.017,080 evrov (brez DDV). Ti so že potrjeni s strani inženirja, družbe DRI. Nadaljnjih 26 zahtevkov za sklenitev aneksa iz naslova nepredvidenih, dodatnih, več ali manj del in zahtevkov za dvig cen v skupni vrednosti 18.035.724,60 evrov (brez DDV) je v fazi obravnave pri DRI. To pa še ni vse. Podanih je bilo nadaljnjih 30 najav zahtevkov aneksov, katerih vrednosti še niso določene.

Računsko sodišče je junija letos objavilo poročilo o reviziji projekta, ki se je nanašala na obdobje od začetka leta 2015 do 30. junija 2020. Računsko sodišče je ocenilo, da vlada in infrastrukturno ministrstvo pri vzpostavljanju podlag za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom Divača-Koper nista bila učinkovita, delno učinkovita pa sta pri nadziranju izvajanja projekta. Sodišče je kot neučinkovito ocenilo tudi delo direkcije. Med drugim projekt ni bil voden vsebinsko celovito, kar je omogočilo netransparentnost, direkcija pa med drugim ni preverila usposobljenosti izvajalca, ampak je storitve po pogodbi podelila družbi 2TDK, v kateri sta bili v času sklenitve pogodbe zaposleni le dve osebi.

Spomnimo: gre za 27,1 kilometrov dolgo traso, katere 75 odstotkov poteka v predorih. V okviru projekta bo grajenih bo sedem predorov in trije viadukti.

Predor Karavanke – vzhodna cev

V primerjavi s projektom 2. tira bi lahko rekli, da aneksi pri tem projektu skoraj da niso vredni omembe.

Pri projektu druge predorske cevi cestnega predora Karavanke v dolžini 3.546 metrov, katerega vrednost je investitor DARS ocenil na 151,60 milijonov evrov, je bilo namreč doslej sklenjenih 17 aneksov – od tega pet časovnih, pet finančnih, dva časovna in finančna in pet aneksov iz drugih razlogov, kot so sprememba kadrov, zastopnikov in podizvajalcev. Skupna finančna vrednost je 250. 000 evrov (brez DDV).

Projekt 3. razvojne osi

Vrednost projekta 3. razvojne osi, ki poteka od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško, je bila ocenjena na 1.3 milijarde evrov, od tega severni del 937,62 milijona evrov, južni del 406,54 milijonov evrov

Pri projektu 3. razvojne osi je bilo doslej sklenjenih 128 aneksov, od tega 63 časovnih in 45 finančnih in 14 takih, ki se nanašajo na finančne in časovne spremembe hkrati. Šest aneksov je bilo podpisanih iz drugih razlogov, kot so sprememba kadrov, zastopnikov in podizvajalcev. Skupna vrednost aneksov s finančnimi posledicami je 3,9 milijona evrov.

Projekt Potniškega centra Ljubljana

Projekt Potniškega centra Ljubljana je v fazi pridobivanja projektne dokumentacije in gradbenih dovoljenj. Odprta so še nekatera vprašanja pridobivanja zemljišč in stavbnih pravic.

Projekt naj bi bil sicer dokončan do leta 2025. Sredstva za javni del projekta (železniško in avtobusno postajo) bodo prispevale država in Slovenske železnice. Nadgradnja železniškega dela je ocenjena na 111 milijonov evrov, izgradnja avtobusnega centra pa na 55 milijonov evrov. Poleg javnega dela bo zrastel še kompleks Emonika, v katerem bodo poslovni prostori, nakupovalno središče, stanovanja in petzvezdični hotel.