Skip to content

Nemški finančni minister: višje davčne dohodke države je treba vrniti ljudem

Zadnje dni so veliko prahu dvignili ukrepi nemške vlade, s katerimi želijo omiliti posledice visokih cen in energetske krize. Nemško ministrstvo za finance namreč namerava zvišati davčne olajšave in otroške dodatke, so sporočili v torek.

Po poročanju nemškega Spiegla, finančni minister Christian Lindner letos pričakuje šestodstotno inflacijo, v prihodnjem letu pa 2,5-odstotno. Davčna olajšava naj bi se v odgovor naslednje leto zvišala na 10.632 evrov, leta 2024 pa na 10.932 evrov s sedanjih 10.347 evrov, so sporočili iz ministrstva.

Znesek dohodka, ki je obdavčen po najvišji davčni stopnji 42 odstotkov, pa se bo v letu 2024 povečal s sedanjih 58.597 evrov na 63.521 evrov, kar je 8,5-odstotna sprememba. Otroški dodatki za prva dva otroka se bodo medtem leta 2023 zvišali za 8 evrov na 227 evrov na mesec.

Davčni prihodki naj bi se zaradi tega prihodnje leto zmanjšali za 10,12 milijarde evrov, leta 2024 pa za 17,5 milijarde evrov, so ocenili na ministrstvu.

Nemški finančni minister Christian Lindner in njegova žena Franca Lehfeldt. Vir slike: DPA.
Nemški finančni minister Christian Lindner in njegova žena Franca Lehfeldt. Vir slike: DPA.

Lindner je ob tem na Twitterju zapisal, da bo s temi predlogi prišlo do »opazne in trajne« prilagoditve inflacije. »Obžalujem ton razrednega boja v razpravi. Navsezadnje imajo od spremembe tarif največ koristi gospodinjstva z majhnimi in srednjimi dohodki.«

S tem je mislil na kritike s strani Socialdemokratske stranke Nemčije (SPD) in pa Zelenih. Poslanec SPD Michael Schrodi je izrazil prepričanje, da ukrepi koristijo predvsem tistim z višjimi dohodki. »Tudi vztrajanje pri sedanji stopnji davka na premoženje bi težko omililo ta učinek,« je dejal za Tagesspiegel.

»V sedanjih kriznih razmerah je pomembno, da ciljno olajšamo življenje tistim z majhnimi in srednjimi dohodki. Oni so tisti, ki še posebej trpijo zaradi visokih cen energije in hrane,« je dejal Schrodi. Zato predlaga ciljna neposredna izplačila.

»Potrebna je razprava o nadaljnjih razbremenitvah. Naše vodilo te razprave mora biti čim bolj učinkovita, namenska in pravična poraba javnih sredstev,« je poudaril poslanec SPD. Tudi z relativno večjim dvigom osnovne neobdavčene olajšave bi nekoliko bolj razbremenili nižje sloje.

Achim Post, podpredsednik poslanske skupine SPD, je za Reuters dejal, da je Lindnerjeve načrte »potrebno še izboljšati« in da bi morala olajšava »ciljati predvsem ljudi z majhnimi in srednjimi dohodki«.

Pri predstavitvi svojih načrtov je Lindner zatrdil, da če vlada ne bo storila ničesar, bo 48 milijonov ljudi zaradi naraščajoče inflacije od 1. januarja prihodnje leto zadelo 10 milijard evrov dejanskih dvigov davkov. »Obstaja nevarnost skritega zvišanja davka sredi negotovega položaja,« je Lindner povedal v intervjuju.

»Ne bi smeli narediti napake in odreči številnim milijonom ljudi znatnega in trajnega inflacijskega nadomestila, da se ne zamerimo peščici,« je povedal za Handelsblatt. »Nasprotniki jemljejo srednji sloj družbe za talca, ker želijo obremeniti informatike, srčne kirurge in podjetja.«

Lindner je tudi dejal, da je zagotavljanje davčne olajšave v tej situaciji »ustavna dolžnost«. Finančni minister je že večkrat poudaril, da »država ne sme bogateti z inflacijo« in da je treba povečanje prihodkov na račun davkov vrniti ljudem.

Nemški kancler Olaf Scholz je v četrtek na novinarski konferenci napovedal nov sveženj ukrepov, vključno z omenjenimi davčnimi olajšavami, katerim je izrazil podporo. »Državljani lahko računajo na nas, da jih ne bomo pustili na cedilu,« je dejal novinarjem v Berlinu.

Nemški kancler Olaf Scholz je na tiskovni konferenci v Berlinu podprl davčne olajšave. Vir slike: Reuters.
Nemški kancler Olaf Scholz je na tiskovni konferenci v Berlinu podprl davčne olajšave. Vir slike: Reuters.

Močno je predvsem nasprotovanje Zelenih. Lindnerju očitajo, da »ni na tekočem« z milijardnimi davčnimi olajšavami, od katerih bi tisti z visokimi prihodki imeli trikrat več koristi kot tisti z nižjimi.

Tudi v Sloveniji bi se radi lotili davčnih reform, vendar gredo prizadevanja v drugo smer. Vlada bo zvišala splošno davčno olajšavo samo v skladu z inflacijo, na pet tisoč evrov, in to samo letos, preostalih olajšav in lestvice pa ne. Povprečna neto plača bo tako naslednje leto nižja, kot bi bila brez sprememb. Vrača se tudi najvišji, 50-odstotni dohodninski razred, ki bo zamenjal letos veljavnega 45-odstotnega.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice