Na švicarskem gorskem prelazu se bo po 2000 letih stopil led
Vsaj 2000 let je bil prelaz med švicarskima ledenikoma Scex Rouge in Tsanfleuron popolnoma zaledenel, vendar bo še pred koncem poletja ostal popolnoma brez ledu, je v izjavi sporočilo smučarsko središče Glacier 3000. Čez prelaz Zanfleuron so se še stari Rimljani prebijali po snegu in ledu.
Preberite tudi:
Okolje in štirje starogrški elementi: zrak, voda, zemlja in ogenj
Medtem ko je bil leta 2012 led debel nekaj več kot 15 metrov, bo »v nekaj tednih prelaz v celoti na prostem,« so v četrtek sporočili s smučišča. Prelaz se nahaja na nadmorski višini 2800 metrov in označuje mejo med kantonoma Vaud in Wallis v zahodni Švici.
Smučarji se navadno poganjajo skozi prelaz z enega ledenika na drugega, zdaj pa je med njima nastal skalni pas, na katerem je še zadnji košček ledu. »Že več kot 2000 let ni nihče stopil sem, to je zelo ganljivo,« je dejal Bernhard Tschannen, izvršni direktor pri Glacier 3000.
Po suhi zimi so bili hudi vročinski vali, ki so prizadeli Evropo, katastrofalni za alpske ledenike, ki se pospešeno talijo. Ledenik Scex Rouge se bo verjetno v naslednjih 10 do 15 letih spremenil v jezero, ocenjujejo strokovnjaki. Globoko naj bi bilo približno 10 metrov s prostornino 250.000 kubičnih metrov.
Glaciolog Mauro Fischer, raziskovalec na Univerzi v Bernu, je dejal, da bo izguba debeline ledenikov v regiji letos v povprečju trikrat večja kot v zadnjih 10 poletjih.
Taljenje naredi ledenike nestabilne, zaradi česar niso več primerni za zimske športe ali pohodništvo, predvsem pa predstavljajo odmevno sporočilo o podnebnih spremembah. Hkrati pa to pomeni tudi razkritje nekaterih skrivnosti, ki so ostale pozabljene v snegu in ledu.
V preteklih dveh tednih so na ledenikih v Wallisu našli dve človeški okostji. Identifikacija posmrtnih ostankov je trenutno v teku. Po poročanju švicarske tiskovne agencije ATS ima policija v Wallisu seznam približno 300 ljudi, ki so pogrešani od leta 1925.
Julija 2017 so na ledeniku Tsanfleuron odkrili trupla para, ki je izginil leta 1942. Kosti treh bratov, ki so umrli leta 1926, so junija 2012 našli na ledeniku Aletsch. Prejšnji teden pa so na ledeniku Aletsch odkrili razbitine letala, ki je leta 1968 strmoglavilo v Alpah.
Zakaj so ledeniki pomembni in zakaj se topijo?
Led deluje kot zaščita nad Zemljo in našimi oceani. Te svetle bele lise odbijajo odvečno toploto nazaj v vesolje in ohranjajo hladnejši planet. V teoriji ostaja Arktika hladnejša od ekvatorja, ker se več sončne toplote odbije od ledu nazaj v vesolje.
Po ledenikih po svetu lahko najdemo led, star nekaj sto do nekaj tisoč let, ki v sebi nosi osnovo za znanstvene podatke o tem, kako se je podnebje spreminjalo skozi čas. Z njihovo študijo pridobimo dragocene informacije o tem, v kolikšni meri se planet segreva, sporočajo iz Svetovnega sklada za naravo (WWF).
Hitro taljenje ledenikov, predvsem na Antarktiki in Grenlandiji, vpliva tudi na oceanske tokove, saj ogromne količine ledeno mrzle vode iz ledenikov, ki vstopa v toplejše oceanske vode, upočasnjujejo oceanske tokove. S tem, ko se bo led na kopnem talil, se bo tudi gladina morja še naprej dvigala.
Zadnjih 120 let se po vsem svetu številni ledeniki hitro talijo. Ta pojav izvira iz človeških dejavnosti, so prepričani pri WWF. Natančneje, od industrijske revolucije so emisije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov dvignile temperature, posledično pa se ledeniki topijo ter lomijo ali odtekajo v morje.
Tudi če v prihodnjih desetletjih občutno omejimo emisije, se bo več kot tretjina preostalih ledenikov na svetu stopila pred letom 2100. Znanstveniki predvidevajo, da bi lahko Arktika, v kolikor bodo emisije še naprej nenadzorovano naraščale, že leta 2040 v poletnem času ostala brez ledu.
Powered by Contextual Related Posts
