Ljudje kupijo lesne pelete preko spleta, nato pa ostanejo brez denarja in brez peletov
Pisali smo že o tem, da lesnih peletov primanjkuje, višajo pa se tudi cene. Kot da to že samo po sebi gospodinjstvom, ki se na tak način pozimi ogrevajo, ne prinaša dovolj preglavic, so se na delo spravili tudi prevaranti.
Iz Belgije poročajo o več primerih, ko so stranke mislile, da naročajo svoje zaloge drv ali lesnih peletov za zimo, opravile so tudi plačilo, dobile pa niso ničesar.
Prevarati namreč ukradejo identiteto pravega in resnega podjetja, kopirajo spletno stran, spremenijo kakšno besedo ali dve ter dodajo številko bančnega računa, ki je neizsledljiva. Stranka na lažni spletni strani opravi naročilo in nakaže določeno vsoto. Ko nato ne prejme nobenih novic o svojem nakupu, se obrne na podjetje, ki pa o tem ne ve ničesar.
Jacques in Valentin André sta trgovca z lesom v občini Bièvre, ki se nahaja v provinci Namur v Belgiji. Redno prejemata klice prevaranih kupcev.
»Kličejo in prosijo za svoje kubike lesa. Dobili pa nismo ničesar, ne naročila ne pologa. Zato jim ne morem dostaviti tistega, za kar mislijo, da so plačali,« je za RTBF pojasnil Valentin André. Predvsem zato, ker so cene, po katerih prevaranti ponujajo gorivo, veliko nižje od tržnih. »Plačati 150 evrov za paleto s tremi kubičnimi metri, medtem ko so povsod drugod po 400, celo 500 evrov, je naivno,« je dodal Jacques André.
Jacques je kupce opozoril, da morajo biti previdni pri cenah, ki so preveč privlačne, vsekakor pa »nikoli ne plačaš svojega lesa vnaprej, vedno ob dostavi«.
»Prevaranti izvajajo pritisk nad kupcem, ki bi moral hitro izkoristiti znižane cene in se zelo hitro odločiti za nakup,« je ob tem pojasnila Lien Meurisse, tiskovna predstavnica FPS Economy, vladne agencije v Belgiji.
Samo v mesecu juliju so prejeli 126 pritožb. »Na spletnem mestu sem opravil naročilo in plačal 200 evrov pologa na številko francoskega računa. Ko pa sem poklical v podjetje, so mi rekli, da sem bil opeharjen,« je razložila ena izmed žrtev.
Philippu de Savignyju, velikemu distributerju peletov, so prevaranti prav tako ukradli identiteto in ustvarili kopijo spletne strani. »Paleto, ki jo prodajamo za 700 evrov, prevaranti ponujajo za 250. To so strani s sedežem v tujini, registrirane anonimno in nekako se borimo proti sovražniku brez obraza.«
V Sloveniji se preko lažnih spletnih strani prodajajo druge stvari
Za več informacij smo povprašali na slovenskem nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT, iz koder so nam sporočili, da so jim taki primeri lažne prodaje lesnih peletov znani, vendar jih pri nas obravnavajo precej redko, ne več kot en do dva primera na leto.
Bolj pogosta pa je lažna prodaja avtomobilov, avtomobilskih delov ter kmetijske in gradbene mehanizacije. »Primere uvrščamo v kategorijo lažnih spletnih trgovin, pri katerih goljufi ukradejo identiteto legitimnemu podjetju ter na domeni, ki je podobna pravi, postavijo lažno trgovino,« so nadaljevali in opozorili, da je takšne spletne strani običajno precej težko prepoznati kot lažne.
Kaj pa se zgodi z denarjem? »Kupci denar v večini primerov nakažejo na bančne račune denarnih mul, ki denar takoj po prejemu po neki drugi denarni poti prepošljejo goljufom, s čemer se sled za denarjem zelo hitro izgubi. Oškodovancem v takih primerih svetujemo čimprejšnjo prijavo na policiji,« so zaključili.
Powered by Contextual Related Posts
