Naprej na vsebino

Trg lesnih peletov v Evropi: domača proizvodnja se širi, vendar ne more pokriti porabe

Evropska unija je s porabo 23,1 milijona metričnih ton v letu 2021 največji svetovni trg lesnih peletov. Leta 2021 se je poraba povečala predvsem zaradi višje uporabe s strani gospodinjstev v Nemčiji in sežiganja lesnih peletov skupaj s premogom na Nizozemskem. Leta 2022 naj bi se povpraševanje zaradi vedno večje uporabe v gospodinjstvih povečalo na 24,3 milijona metričnih ton.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Zmanjšana dobava zemeljskega plina bo za Evropo hladen tuš – dobesedno

Po podatkih Bioenergy Europe, gospodinjska in mala do srednje velika komercialna uporaba peletov predstavlja približno 70 odstotkov celotne porabe peletov v EU, preostala poraba gre za industrijsko uporabo v večjem obsegu. Največje porabnice lesnih peletov so Italija, Nizozemska, Nemčija, Danska, Francija, Švedska, Belgija in Avstrija.

Povpraševanje po peletih v EU je zadnjih desetih let močno preseglo domačo proizvodnjo. V primerjavi s proizvodnimi obrati na jugovzhodu Združenih držav Amerike, ki so izjemno izvozno usmerjeni, so obrati za lesne pelete v EU pretežno majhni ali srednje veliki.

Peleti: Proizvodnja lesnih peletov. Vir slike: Timber Industry.
Proizvodnja lesnih peletov. Vir slike: Timber Industry.

Povečanje povpraševanja je sicer države članice EU pripravilo do povečanja zmogljivosti domače proizvodnje. Za razširitev proizvodnje si prizadevajo predvsem v Nemčiji, Franciji in Avstriji. Na podlagi trenutne gradnje obratov za pelete samo v teh treh državah je predvideno, da se bo proizvodna zmogljivost od leta 2022 do 2024 povečala za 2 milijona metričnih ton.

Medtem ko je širitev v Nemčiji, Franciji in Avstriji posledica povečane domače uporabe, proizvodnjo na Češkem, Hrvaškem, v Romuniji, na Portugalskem in v Baltiku spodbuja velik uvoz iz drugih držav članic in Združenega kraljestva. Leta 2020 je bilo na Češkem ustanovljenih pet novih tovarn peletov, ki so skupni proizvodni zmogljivosti države dodale 30.000 ton, medtem ko letos pričakujejo 10-odstotno povečanje proizvodnje.

Hrvaška ima zaradi velikih gozdov, ki zavzemajo skoraj polovico ozemlja države, prav tako potencial za večjo proizvodnjo. Po podatkih hrvaške organizacije proizvajalcev biomase (CROBIOM) je proizvodnja lesnih peletov na Hrvaškem leta 2020 znašala približno 400.000 ton, od tega je bilo med 80 do 90 odstotkov namenjenih izvozu.

Na Portugalskem proizvedejo približno 900.000 ton peletov, vendar ocenjujejo, da bi lahko to številko dvignili na okoli 1,4 milijona ton. Medtem je lani Španija proizvedla približno 600.000 ton, špansko združenje za biomaso Avebiom pa ocenjuje, da bi se lahko proizvodnja leta 2022 povečala na približno 900.000 ton.

Hrvaška ima zaradi velikih gozdov potencial za večjo proizvodnjo peletov. Vir slike:  EC21.
Hrvaška ima zaradi velikih gozdov potencial za večjo proizvodnjo peletov. Vir slike: EC21.

Izvoz lesnih peletov iz baltske regije (Latvija, Estonija in Litva) je leta 2021 narasel na približno 4,7 milijona ton. Pričakuje se, da bo dvig cen lesnih peletov podprl proizvodnjo v regiji, vendar bi lahko večji delež peletov zaradi povečanega domačega povpraševanja kot posledice prepovedi ruskega plina ostal znotraj domačih meja. Podobno poročajo tudi s Poljske, kjer proizvodnja peletov prav tako narašča, vendar je večje tudi domače povpraševanje.

Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije tudi pri nas proizvodnja peletov v zadnjih 10 letih počasi, a zanesljivo narašča. Na inštitutu so ugotovili, da je proizvodnja peletov v Sloveniji v letu 2020 skupno znašala 148.000 ton, kar je 10 odstotkov več kot v letu prej. Ocenjujejo, da je pelete za trg takrat proizvajalo 22 podjetij, med katerimi so prevladovali manjši proizvajalci.

Za domače povpraševanje pa to še zdaleč ni dovolj. Slovenija se trenutno namreč sooča s pomanjkanjem peletov, so za STA opozorili v družbi Energija narave. Na spletni strani nas pričaka zapis: »Spoštovani obiskovalci naše spletne strani, avgustovska kvota naročil je polna. Nova naročila bomo sprejemali 1. 9. Dobave predvidene po 30. 10. Hvala za razumevanje«.

Domači proizvajalci bi lahko pokrili približno tretjino domače porabe, vendar samo v primeru, da peletov ne bi izvažali.

Peleti: Prozvodni obrat za lesne pelete, s katerim upravlja ameriška družba Enviva, ki velja za največjega proizvajalca na svetu. Vir slike: Dogwood Alliance.
Prozvodni obrat za lesne pelete, s katerim upravlja ameriška družba Enviva, ki velja za največjega proizvajalca na svetu. Vir slike: Dogwood Alliance.

Na splošno se pričakuje, da kljub večanju proizvodnje v EU, ta ne bo mogla slediti naraščajočemu povpraševanju, zlasti na področju ogrevanja stanovanj. Posledično se veča uvoz iz tujih držav, predvsem iz Rusije, ZDA, Belorusije in Ukrajine.

Že aprila pa je EU zaradi vojne uvedla paket sankcij proti Rusiji, ki je vključeval tudi prepoved uvoza ruskih peletov. Poleg tega je zaradi okoliščin omejen tudi uvoz iz Ukrajine in Belorusije.

»Menimo, da rusko-ukrajinska vojna neposredno ni vplivala na slovenski trg, na evropskega pa ima ogromen vpliv, saj samo Ukrajina proizvede več kot tretjino tega energenta za evropski trg,« so zadevo za STA komentirali pri Energija narave.

Negotovost na trgu, pomanjkanje in povečano povpraševanje je privedlo do višjih cen peletov. Gozdarski inštitut Slovenije preverja cene peletov ob začetku in koncu kurilne sezone. Že konec letošnje kurilne sezone je prinesel 25-odstotne podražitve, medtem ko so pri Energija narave ocenili, da so se peleti do zdaj podražili za kar 95 odstotkov.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice