Skip to content

Zmanjšana dobava zemeljskega plina bo za Evropo hladen tuš – dobesedno

Poročali smo že o tem, da so se države članice Evropske Unije dogovorile, da bodo med 1. avgustom 2022 in 31. marcem 2023 zmanjšale porabo plina za 15 odstotkov v primerjavi s svojo povprečno porabo v zadnjih petih letih.

Namen tega je okrepitev zalog pred prihajajočo zimo. Prejšnji mesec je ruski državni energetski velikan Gazprom zmanjšal pretok zemeljskega plina skozi plinovod Severni tok 1 za 60 odstotkov. V začetku tega tedna pa so dobavo znižali na samo 20 odstotkov zmogljivosti.

Poleg tega so v soboto popolnoma prekinili dobavo plina Latviji. Marca je namreč ruski predsednik Vladimir Putin napovedal, da bodo morale do Moskve neprijazne države za plin plačevati v ruskih rubljih. Latvija pa je pred nekaj dnevi izjavila, da bodo plačila opravljali v evrih.

Rusija je pred tem že ustavila dobavo plina Poljski, Bolgariji, Finski, Nizozemski in Danski, vsem zaradi tega, ker države niso želele plačevati v rubljih. EU se je sicer po začetku vojne v Ukrajini zavezala, da bo do leta 2027 popolnoma prekinila svojo odvisnost od ruskega plina.

Ruski Gazprom dobavlja zemeljski plin samo še v okviru 20 odstotkov zmogljivosti. Vir slike: Energy connects.
Ruski Gazprom dobavlja zemeljski plin samo še v okviru 20 odstotkov zmogljivosti. Vir slike: Energy connects.

Tega pa ne bo tako lahko doseči. Prve posledice zmanjšane dobave plina in evropske odločitve o znižani porabi se že kažejo. Nemško mesto Hannover je uvedlo ukrepe za zmanjšanje porabe ogrevanja in energije ter med drugim prepovedalo toplo vodo v javnih zgradbah.

»Vsaka prihranjena kilovatna ura prihrani zaloge plina,« so v sredo sporočili iz urada župana. To je prvo mesto v Nemčiji, ki je uvedlo hladno prho v javnih zgradbah, zaradi česar topla voda več kot pol milijona prebivalcem ni na voljo za umivanje rok in druge namene v vladnih ustanovah, fitnesih, telovadnicah in bazenih.

Mesto na severozahodu Nemčije bo zmanjšalo ogrevanje v javnih zgradbah in prenehalo osvetljevati muzeje in druge javne zgradbe v večernih urah. Poleg tega bodo zaprli tudi javne fontane.

»Cilj je zmanjšati porabo energije za 15 odstotkov,« je dejal župan Belit Onay. »To je odgovor na grozeče pomanjkanje plina, ki je velik izziv za občine. Še posebej za veliko mesto, kot je Hannover.«

V nemškem mestu Hannover so v javnih zgradbah zaprli toplo vodo. Vir slike: Pegasus.
V nemškem mestu Hannover so v javnih zgradbah zaprli toplo vodo. Vir slike: Pegasus.

»Razmere so nepredvidljive, kar so pokazali tudi zadnji dnevi. Kljub temu se prestolnica zvezne dežele poskuša na to čim bolje pripraviti,« je dodal.

Zmanjšanje dobave plina s strani Rusije je za Nemčijo še posebej nevarno. Pred vojno v Ukrajini je namreč Rusija pokrivala 55 odstotkov njenih potreb po zemeljskem plinu. Poleg tega se približno 50 odstotkov vseh domov v Nemčiji ogreva s plinom. Od februarja je Nemčiji uspelo znižati uvoz ruskega plina na 35 odstotkov.

Za nižjo porabo plina si prizadevajo tudi drugod. V bavarskem mestu Augsburg je občina znižala temperaturo v svojih javnih bazenih. Nameravajo tudi omejiti ogrevanje v javnih zgradbah.

Nemško združenje mest in občin, osrednja organizacija občinske samouprave, ki zastopa interese 14.000 mest in občin, pravi, da je zmanjšanje ulične razsvetljave tudi eden od ukrepov, o katerih razmišljajo lokalne oblasti. Oblasti v mestih Mainz in Weimar so že uvedle takšne ukrepe, saj na določenih območjih in ob določenih urah ugasnejo luči.

Berlinski senat je v sredo sporočil, da bo ukinil ogrevanje v približno 200 javnih stavbah in da številne znamenitosti ne bodo več osvetljene. Sem spadajo berlinska katedrala, Rdeča mestna hiša in berlinski steber zmage.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice