Evropska centralna banka: inflacija se bo stabilizirala do leta 2024
Svet Evropske centralne banke (ECB) je v četrtek ponovno dvignil vse tri glavne obrestne mere v evroobmočju. Po julijskem dvigu za 0,5 odstotne točke, se je Svet tokrat odločil za zvišanje za 0,75 odstotne točke.
Razlog za današnjo odločitev je seveda inflacija, »ki je še vedno veliko previsoka in bo verjetno dalj časa ostala nad ciljno«, ki znaša dva odstotka. Po oceni Eurostata je bila inflacija prejšnji mesec 9,1-odstotna. Naraščajoče cene energije in hrane, pritiski povpraševanja v nekaterih sektorjih zaradi ponovnega odpiranja gospodarstva in težave z dobavo še naprej zvišujejo inflacijo, so sporočili iz ECB.
Prilagodili so tudi svoje napovedi inflacije v prihodnjih letih. Pričakuje se, da bo inflacija leta 2022 v povprečju znašala 8,1 odstotka, leta 2023 5,5 odstotka in leta 2024 2,3 odstotka.
»Ključno tveganje za prihodnost evroobmočja je povezano z možnostjo resnejših motenj v evropski oskrbi z energijo v kombinaciji s hladno zimo, ki pomeni večje povpraševanje po ogrevanju, kar vodi do nadaljnjih skokov cen energije,« so komentirali svojo napoved.
Dodatne dvige obrestnih mer napovedujejo tudi za prihodnje mesece. »Na podlagi naše trenutne ocene pričakujemo, da bomo na naslednjih sestankih dodatno zvišali obrestne mere, da bi zmanjšali povpraševanje in [evroobmočje] zaščitili pred tveganjem vztrajnega premika inflacijskih pričakovanj navzgor,« je dejala Christine Lagarde, predsednica ECB. Dodala je, da bodo svoje odločitve prilagajali aktualnim informacijam in obetom.
Svet ECB je poudaril svojo pripravljenost, da z namenom znižanja inflacije na dva odstotka uporabi »vse instrumente v okviru svojih pooblastil«. O tem, kaj za Evropsko centralno banko pomeni izguba bitke z inflacijo, smo pisali tukaj.
Slabše napovedi glede rasti gospodarstva
Evropsko gospodarstvo je v prvi polovici letošnjega leta oživelo, vendar trenutni podatki kažejo na upočasnjevanje rasti predvsem proti koncu leta in v prvem četrtletju 2023.
»Čeprav je živahni turizem v tretjem četrtletju podpiral gospodarsko rast, pričakujemo, da se bo gospodarstvo v preostanku tega leta znatno upočasnilo,« je povedala Lagarde in pojasnila, da inflacija zavira porabo in proizvodnjo v celotnem gospodarstvu, negotovost ostaja visoka, zaupanje pa pada.
Poleg tega bo močna oživitev povpraševanja, ki je bila posledica ponovnega odpiranja gospodarstva po epidemiji, v prihodnjih mesecih izgubila zagon.
Evropska centralna banka tako pričakuje povprečno 3,1-odstotno rast v letošnjem letu, 0,9-odstotno v naslednjem letu, 2024 pa naj bi gospodarska rast dosegla 1,9 odstotka. V primerjavi s projekcijami iz junija so obeti za letošnjo rast za 0,3 odstotka boljši, medtem ko so za 1,2 odstotka znižali obete za 2023 in 0,2 odstotka obete za 2024.
Lagarde je omenila tudi trg dela, ki je v tem času še vedno trden in podpira gospodarsko dejavnost. Zaposlenost se je v drugem četrtletju leta 2022 povečala za več kot 600.000 ljudi, stopnja brezposelnosti pa je julija ostala na zgodovinsko najnižji ravni pri 6,6 odstotka. »Če pogledamo v prihodnost, bo upočasnjeno gospodarstvo verjetno povzročilo nekoliko povečano stopnjo brezposelnosti,« je še dodala.
Powered by Contextual Related Posts
