Kredibilnost centralnih bank je na resni preizkušnji. »Tudi če vstopimo v recesijo, nimamo druge izbire, kot da nadaljujemo s svojo politiko.«
Evropska unija, Združene države Amerike in drugi se še naprej spopadajo z visoko inflacijo, ki ji v zadnji polovici stoletja ni bilo para. V nasprotju z začetnimi ugibanji, da je taka stopnja inflacije le prehodna, zdaj kaže, da bo trajala še vsaj nekaj časa, centralne banke pa bodo morale dobro premisliti, kako jo omejiti.
Znano je že, da bodo ukrepi, ki jih v ta namen vpeljujejo, zelo verjetno s seboj prinesli tudi nekaj »stranskih učinkov«, kot je na primer recesija. Kot ob tem opozarjajo pri Reuters, so centralne banke desetletja gradile na svoji verodostojnosti glede boja proti inflaciji in si nikakor ne morejo privoščiti, da to bitko izgubijo, saj bi lahko to zamajalo temelje sodobnega denarnega sistema.
»Obstajata dve poti, ki ju lahko centralne banke uberejo pri soočanju s trenutno visoko inflacijo. Ena je pot previdnosti, v skladu s stališčem, da je denarna politika napačno zdravilo za šoke na ponudbeni strani,« je na konferenci o ekonomski politiki v ameriški zvezni državi Wyoming dejala Isabel Schnabel, članica Izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB).
»Druga pot je pot odločnosti. Na tej poti se denarna politika odločneje odzove na trenutni izbruh inflacije, tudi ob nevarnosti nižje [gospodarske] rasti in višje brezposelnosti. To je pristop ‘robustnega nadzora’ v denarni politiki, ki obstaja tveganje, da bi v prihodnosti prišlo do zelo slabih gospodarskih rezultatov,« je razložila.
Ob tem je dodala, da negotovost glede tega, kako vztrajna bo povišana inflacija, grožnje kredibilnosti centralnih bank in morebitni stroški prepoznega ukrepanja pritiskajo centralne banke, da izberejo drugo pot.
»Dlje kot bo inflacija ostala visoka, večje je tveganje, da bo javnost izgubila zaupanje v našo odločnost in sposobnost ohranjanja kupne moči,« je Schnabel povedala v zaključku svojega govora. »Tudi če vstopimo v recesijo, v bistvu nimamo druge izbire, kot da nadaljujemo s svojo politiko.«
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bila julija letna stopnja inflacije 11-odstotna, na mesečni ravni pa 1-odstotna. Medtem je letna inflacija v evroobmočju julija znašala 8,9 odstotka v primerjavi z 8,6 odstotka en mesec pred tem.
V začetku julija je Evropska komisija ocenila, da se bodo cene v evroobmočju leta 2022 v povprečju zvišale za 7,6 odstotka. Inflacija naj bi se nato naslednje leto zmanjšala, a še vedno ostala visoka pri 4 odstotkih, kar je še vedno enkrat več od 2-odstotne stopnje, ki jo je kot cilj določila Evropska centralna banka.
Estonija, Latvija, Litva, Slovaška, Bolgarija, Češka, Madžarska, Poljska in Romunija naj bi leto 2022 zaključile z dvomestnimi inflacijskimi številkami. Najslabše se piše prav baltskim državam.
»Naš najpomembnejši cilj je zagotoviti, da bo denarna politika zagotovila pravočasno vrnitev inflacije na naš srednjeročni dvoodstotni cilj,« je dejal Philip R. Lane, član Izvršilnega odbora ECB, v svojih opombah na letnem srečanju Raziskovalnega združenja centralnih bank (CEBRA) v Barceloni. Ta cilj bodo začeli zasledovati v novi fazi »normalizacije denarne politike ECB«.
S septembrom se bodo po njegovih besedah lotili pristopa, s katerim bodo obrestne mere določali od sestanka do sestanka. »Ko se obrestne mere odmikajo od spodnje meje, je prožnost določanja obrestnih mer od sestanka do sestanka primernejša za umerjanje denarne politike v zelo negotovem okolju,« je razložil.
Vendar pa bi lahko centralne banke s svojimi ukrepi dosegle obratni učinek in celo pospešile rast cen, če vlade po svetu ne bodo bolje prilagodile svojih javnofinančnih politik, so ugotovili s študijo, ki je bila predstavljena na konferenci v Wyomingu.
Vlade so med pandemijo koronavirusa odprle svoje blagajne, da bi podprle gospodarstva, vendar so ta prizadevanja pomagala dvigniti stopnjo inflacije na najvišjo raven v skoraj pol stoletja, kar je povečalo tveganje, da bodo cene dlje časa tako hitro rastle, so ugotovitve povzeli pri Reuters.
V kolikor zaostrovanje monetarnih politik oziroma dvigovanje obrestnih mer »ni podprto z ustreznimi javnofinančnimi prilagoditvami, poslabšanje finančnih ravnovesij vodi v še večji inflacijski pritisk,« sta povedala Francesco Bianchi z univerze Johns Hopkins in Leonardo Melosi iz ameriške regionalne centralne banke v Chicagu.
»Posledično bi nastal začaran krog naraščajočih nominalnih obrestnih mer, naraščajoče inflacije, gospodarske stagnacije in naraščajočega dolga,« menijo raziskovalci. »V tej patološki situaciji bi monetarno zaostrovanje dejansko spodbudilo višjo inflacijo in sprožilo škodljivo fiskalno stagflacijo.«
Powered by Contextual Related Posts
