Inflacija v evroobmočju na novi rekordno visoki vrednosti
Konec meseca je mimo in na voljo so podatki o rasti cen v mesecu avgustu. V Sloveniji so bile cene življenjskih potrebščin v avgustu v povprečju enake kot v prejšnjem mesecu, so sporočili iz Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Na letni ravni inflacija vztraja pri 11 odstotkih.
Na mesečno inflacijo so vplivale podražitve hrane za 0,6 odstotka, trdih goriv za 11,4 odstotka, elektrike za 2,6 odstotka, stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj za 0,7 odstotka, zdravstva za 0,9 odstotka, počitniških paketov za 2,4 odstotka ter nastanitvenih storitev za 3 odstotke.
Cene naftnih derivatov so se medtem v avgustu znižale za 0,5 odstotka. Tekoča goriva so se pocenila za 8,5 odstotka, bencin za 8,6, dizelsko gorivo pa za 5,6 odstotka. Inflacijo je ublažilo tudi znižanje cen oblačil in obutve za 3,1 odstotka ter svežega sadja, ki je bilo cenejše za 4,4 odstotka.
Letna rast cen je bila, enako kot julija, 11-odstotna (v istem obdobju lani je bila 2,1-odstotna), povprečna letna rast cen pa je bila 8,2-odstotna, navajajo pri SURS.
Cene blaga so bile v povprečju višje za 13,9 odstotka, cene storitev pa za 5,5 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 17,5, trajno blago za 10,2 in poltrajno blago za 3,3 odstotka.
K letni inflaciji so največ prispevale cene goriv in energije, ki so bile višje za 36,7 odstotka. Trda goriva so se podražila za 66,6 odstotka, plin za 47,4 odstotka, tekoča goriva za 40,9 odstotka, toplotna energija za 40,6 odstotka, elektrika za 33,3 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila pa za 29,7 odstotka. V tem času se je za 14,1 odstotka podražila tudi hrana. Najbolj so poskočile cene kruha in izdelkov iz žit, meso ter mleko, sir in jajca.
Kaj pa evroobmočje?
Evroobmočje sestavljajo tiste države članice Evropske unije (EU), ki so sprejele evro kot svojo enotno valuto. Trenutno evroobmočje sestavlja 19 držav članic. Evropski statistični urad letno stopnjo inflacije v evroobmočju avgusta 2022 ocenjuje na 9,1 odstotka, kar je nekaj več kot julija, ko je bila 8,9-odstotna.
Najvišjo letno stopnjo so zabeležili pri energiji (38,3 odstotka v primerjavi z 39,6 odstotka mesec pred tem), sledijo pa hrana, alkohol in tobak (10,6 odstotka v primerjavi z 9,8 odstotka julija), neenergetsko industrijsko blago (5 odstotkov v primerjavi s 4,5 odstotka julija) in storitve (3,8 odstotka v primerjavi s 3,7 odstotka julija).
»Stopnja inflacije bo septembra verjetno skočila navzgor,« je za Reuters povedal ekonomist pri nemški banki Commerzbank, Christoph Weil. »Posledično bo pritisk na Evropsko centralno banko (ECB), naj še naprej občutno zvišuje obrestne mere, verjetno ostal visok.«
Tako kot mnoge druge centralne banke je tudi evropska postavljena pred težko odločitev, ki lahko gospodarsko stanje v Evropi samo še poslabša. Kakršnekoli spodbude za gospodarstvo bi lahko še bolj pognale rast cen, medtem ko zaostrovanje monetarne politike pomeni skoraj gotovo recesijo ob začetku kurilne sezone.
Nekateri predstavniki ECB so tako že napovedali zviševanje obrestnih mer, ki se bo najverjetneje začelo septembra in nadaljevalo na vsakem sestanku centralne banke.
»Pričakujemo, da bo ECB obrestne mere naslednji teden dvignila za 75 bazičnih točk, tudi če se nove projekcije za rast približujejo scenariju padca,« je so v obvestilu sporočili iz danske banke Nordea.