Zanimivo

Kaj bi se zgodilo, če bi se stopil ves led na Zemlji?

Posted on 9. 9. 20228. 12. 2022 by Marko Želko

Podnebne spremembe so vroča tema. Približno tako vroča, kot je bilo letošnje poletje, ki je s seboj prineslo tudi rekordno sušo. Drugod po svetu so se prav tako srečali s posledicami spreminjanja podnebja, kot so na primer poplave in uničujoče nevihte.

Strokovnjaki opozarjajo, da so podnebne spremembe posledica prekomernega onesnaževanja v obliki izpusta škodljivih emisij. Nekateri so medtem mnenja, da je vse to del naravnega procesa, skozi katerega je naš planet v svoji dolgi zgodovini šel že večkrat.

Jasno pa je, da so spremembe podnebja prisotne in vidne. Opazimo jih lahko tudi pri hitrem taljenju ledu. Okoli 99 odstotkov vsega sladkovodnega ledu na Zemlji se nahaja na vrhu Grenlandije in Antarktike, vsako leto pa se nekaj tega ledu stopi in steče v ocean.

Glede na nedavne trende je zelo verjetno, da se bo taljenje z izjemno hitrostjo nadaljevalo še desetletja. Zaradi tega so se znanstveniki pri National Geographic Society že pred leti lotili raziskovanja scenarija, v katerem se bi ves led na Zemlji, tako celinski kot tudi na oceanih in jezerih, stopil. Upoštevali so predpostavko, da je vsa voda odtekla v morje in ni obstala v celinskih jezerih ali rekah.

Glede na nedavne trende je zelo verjetno, da se bo taljenje z izjemno hitrostjo nadaljevalo še desetletja. Vir slike: Al Arabiya.

Ugotovili so, da bi se morska gladina v tem primeru dvignila za skoraj 70 metrov, kar pomeni, da bi bila skoraj vsa obalna mesta na svetu popolnoma poplavljena.

»Na Zemlji je več kot pet milijonov kubičnih milj ledu (dobrih 21 milijard kubičnih kilometrov) in nekateri znanstveniki pravijo, da bi trajalo več kot 5.000 let, da se ves stopi,« so zapisali. »Če bomo še naprej oddajali ogljik v ozračje, bomo zelo verjetno ustvarili planet brez ledu s povprečno temperaturo morda 80 stopinj Fahrenheita (26,6 stopinj Celzija) namesto trenutnih 58 (14,4).«

Nova podoba sveta

Pripravili so tudi zemljevid, ki prikazuje, kako bi ves stopljen led vplival na Evropske in druge države. Velika Britanija bi se morala posloviti od Londona, Italija od Benetk, Nizozemci pa do večine svojega ozemlja. V veliki meri bi izginila tudi Danska. Morje bi se precej globoko zažrlo tudi v Francijo in Baltske države. Med drugim bi izginil tudi večji del slovenske obale.

Kako bi izgledala Evropa, če bi se stopil ves led na Zemlji. Vir slike: National Geographic Society.

V Aziji bi medtem domove izgubilo okoli 600 milijonov Kitajcev in vseh 160 milijonov prebivalcev Bangladeša. Kamboško gorovje Kardamom ne bi bilo več gorovje, ampak otok. Poplavljena bi bila tudi večina obalne Indije.

V primerjavi z drugimi celinami bi Afrika izgubila manj ozemlja, vendar bi lahko zaradi naraščajoče toplote na Zemlji večina krajev postala neprimerna za poselitev. V Egiptu bi Aleksandrijo in Kairo preplavilo Sredozemsko morje.

V Združenih državah Amerike bi izginila celotna vzhodna obala, skupaj s Florido in Zalivsko obalo, ki poteka do meje z Mehiko. V Kaliforniji bi dobili novo otočje ter ogromen zaliv.

V Južni Ameriki bi porečje Amazonke na severu in Paragvajsko porečje na jugu postala atlantska zaliva, kar bi izbrisalo Buenos Aires, obalni Urugvaj in večino Paragvaja. Preživeli bi gorski odseki vzdolž karibske obale in v Srednji Ameriki.

Težava je v tem, da ne razumemo dejavnikov, ki vplivajo na to, kako hitro led teče in vstopa v ocean. Vir slike: BBC.

Ed Mathez, geolog na Oddelku za zemeljske in planetarne znanosti Ameriškega prirodoslovnega muzeja, je sicer prepričan, da se ves led ne bo stopil, ker je v preteklosti preživel že veliko bolj tople čase. Bolj je zaskrbljen glede tega, da bi lahko izginili deli ledu na Grenlandiji in zahodni Antarktiki. »Ne vemo, koliko ali kako hitro bi se to lahko zgodilo, ker ne vemo natančno, kako se bo to zgodilo,« je opozoril. »Težava je v tem, da ne razumemo dejavnikov, ki vplivajo na to, kako hitro led teče in vstopa v ocean.«

Eden od načinov za pristop k tej težavi je preučevanje spreminjanja morske gladine v preteklosti. »Zemlja je zdaj skoraj tako topla, kot je bila v zadnjem medledenem obdobju, pred približno 125.000 leti. Takrat je bila gladina morja 4 do 6 metrov višja,« je razložil. »Zdi se, da je bila ta višja gladina morja posledica taljenja ledenih pokrovov Grenlandije in Zahodne Antarktike.«

»Morda je podoben dvig morske gladine naša prihodnost. Ne vemo. Prav tako ne vemo, kako hitro bi se lahko dvignila gladina morja. Bo povečanje za 4 metre trajalo 200, 500 ali celo 1.000 let? To je vprašanje, na katerega zdaj skušajo odgovoriti številni znanstveniki s preučevanjem premikanja ledu,« je še dodal.

Preberite več