Naprej na vsebino

Marko Balažic, predsednik SLS: Zavedajmo se, da bo demokracijo z lačnimi usti težko ubraniti

Po tem, ko se je na letni nagovor predsednice Evropske komisije Ursule Von der Leyen o stanju v Evropski uniji burno odzval evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je v izjavi za javnost zapisal, da je »ob vseh teh visokoletečih idejah in strategijah, ki seveda naslavljajo pomembne zadeve, v govoru predsednice EK manjkal stik z realnostjo, situacijo v kateri se trenutno nahajamo in proti kateri, še hujši, drvimo« in izpostavil, da je v govoru pričakoval »konkretne kratkoročne protikrizne ukrepe«, najbolj pa ga je presenetilo, da se predsednica EK niti z eno besedo ni dotaknila prehranske varnosti in težavnega položaja, v katerem so se znašli slovenski in evropski kmetje, je zaušnico tako Evropski komisiji kot tudi slovenski vladi z zapisom na svojem Facebook profilu dal tudi predsednik Slovenske ljudske stranke Marko Balažic.

Ne spreglejte:

Poziv kmetom: Podajte svoje mnenje Evropski komisiji glede predloga Uredbe o trajnostni rabi FFS

Zapis, ki ga je naslovil Nadloge so vedno 4, v nadaljevanju navajamo v celoti.

Prvi dve – zdravstveno in varnostno – smo že dodobra ponotranjili. Dve, prehranska in gospodarska, sta še pred nami. Danes se bom pomudil pri tretji, ki jo lahko občutite vsakič, ko v trgovini plačujete vedno več za iste izdelke. Samo še slabše bo, če ne bomo iz pasivne prestopili v aktivno držo.

Najprej želim izpostaviti žalostno ugotovitev. Vedenje, kako hrana nastane, se pospešeno izgublja. Že danes verjetno polovica ljudi v Sloveniji misli, da hrana na trgovske police pride z udarom strele. Tisti, ki na kaki podeželski cesti pred vami brzi s traktorjem na cesti, pa je bolj nebodigatreba, kot nekdo z dodano vrednostjo.

Danes sem želel slišati, kaj bo na to temo v nagovoru o stanju v EU dejala predsednica Evropske komisije. Z razočaranjem sem ugotovil, da je Evropa korak zadaj. Hrane praktično ni omenila z besedo. Saj je prav, da blažimo energetsko krizo in branimo demokracijo, a to so požari, ki smo si jih zakurili sami. Predvsem pa nimamo pravega odgovora, kako bomo ohranili vse pridobitve skupne kmetijske politike. Kaj šele, da bi to ustrezno okrepili v času, ko tudi zaloge hrane prinašajo v negotovem svetu pomenijo varnost. Zavedajmo se, da bo demokracijo z lačnimi usti težko ubraniti, ko bo prišla še gospodarska kriza, pa čeprav bomo imeli registrirane vse kokoši po dvoriščih in namenjali izdatna sredstva za zeleni prehod.

Da ne bo pomote, mislim, da je zeleni prehod treba izpeljati. A nikakor ne na način, da bo najvišjo ceno zanj plačal tisti na repu verige. V našem primeru kmet. Ta denimo zaradi zadnje Uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev ne bo mogel več obdelovati zemlje v Sloveniji na način, da bi lahko od tega preživel. Sploh, ker nima več manevrskega prostora, saj mora pridelati najbolj kvalitetno po najmanjši ceni. Netrajno situacijo pa z birokratskimi neumnostmi samo še dodatno otežujemo. Še bolj bizarno pa je, da zaradi Uredbe o zdravstvenem varstvu živali sosed sosedu ne bo mogel podariti 5 jajc, ne da bi se v to vtaknila država.

Balažic: Še bolj bizarno pa je, da zaradi Uredbe o zdravstvenem varstvu živali sosed sosedu ne bo mogel podariti 5 jajc, ne da bi se v to vtaknila država.  Vir slike: FB.
Balažic: Še bolj bizarno pa je, da zaradi Uredbe o zdravstvenem varstvu živali sosed sosedu ne bo mogel podariti 5 jajc, ne da bi se v to vtaknila država. Vir slike: FB.

S strani Evrope bi pričakoval, da se bo reševanja teh problematik lotila bolj človeško. Predvsem pa, da bi si priznala, da ima resen problem. Že danes pridelovanje hrane zaradi vse birokracije izgleda tako, da se temu lahko v polnosti posveti le en zakonec, drugi pa mora cele dneve izpolnjevati obrazce. Pričakoval bi, da bi se vsaj ponudila kakšna iniciativa, da bo denimo tudi kmetu v interesu, da čimprej opusti rabo fitofarmacevtskih sredstev, ne pa, da se stalno grozi s palico.

Če smo ugotovili za Evropo, da je korak zadaj, pa smo v Sloveniji tradicionalno za korak slabši. Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina je spet pozabil na kmeta. Ta ni upravičen do pomoči, če ni registriran kot s.p. ali d.o.o. V praksi to pomeni večino družinskih kmetij na Slovenskem. Te ogrevanja res ne rabijo, saj menda lahko jajca izvalimo kar na mrazu.

Kar skrbi še bolj, pa se prazne kašče. Odkup žita s strani Blagovnih rezerv je navadna polomija. Zakaj Slovenija našim ljudem ni ponudila najvišje odkupne cene, če je z ukrepom mislila resno? Zadovoljni bi bili vsi. Kmet, ki bi končno občutil, da ga lastna država ceni, in državljan, ki ga ne bi skrbelo, če bo kruh na policah. Tako pa smo padli na izpitu, saj bomo prisiljeni iz tujine zopet kupovati dražjo moko. Podobno lahko vidimo pri peletih – les poceni v tujino, nazaj pa drage pelete. Vsak tujec točno ve, da si bo višjo ceno surovine dvakrat povrnil, ko bo v času pomanjkanja prodal dražje nazaj. Samo mi smo spet bolj papeški od papeža.

Dolgoročno pa lahko izgubimo vsi. Janez Evangelist Krek je kmečki stan ob preloma 20. stoletja opisal kot stan, ki pomeni steber Cerkvi, narodu in državi. Kljub spremenjenim družbenim razmeram, pa lahko trdimo za danes, da z izgubo tega stebra tvegamo izgubo naroda. Zato raje pamet v roke in aktivno v reševanje tega, kar lahko še rešimo, da nas štiri nadloge ne zavrtijo v brezizhodno spiralo.

Subscribe
Notify of
guest
2 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments
Dare
2 months ago

Pretiravate!Očitno želite predvsem pozornost.Podatki zelo jasno kažejo za koliko se je podražilo žito in ostali pridelki.Tu pa so navsezadnje tudi subvencije.

Vitomir Bric
2 months ago

Zelo dober članek Uredništvo! Dare, kaj bo, če vas bo čas postavil na laž? O subvencija samo to: pojdite kmetovat in boste tudi vi dobil te veličastne subvencije. In še to, da kmet od veselja skače, če dobi na uro 3 EVRE na servisu pa sem pretekli teden plačal uro po 44 EVROV. Pa zdravi ostanite!

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice