»Umrli« se je vrnil, »preživelega« so pokopali

Dogodek, ki se je pripetil v Splošni bolnišnici Celje, se bere kot neverjetna zgodba ali kot zgodba, ki se ne bi smela pripetiti niti v vojaški bolnišnici Franja. In se najverjetneje tudi ni.

Iz doma upokojencev so v enem rešilnem vozilu v bolnišnico prepeljali dva pacienta, ki sta bila oba moška in iste starosti. Pacienta nista imela identifikacijskih zapestnic in z osebjem bolnišnice komunikacije naj ne bi bila zmožna. V Zdravstvenem domu Sevnica, ki je 7. septembra z reševalnim vozilom opravil prevoz iz doma upokojencev v bolnišnico so sicer pojasnili, da je bil en pacient v polsedečem položaju in se je po poti pogovarjal, drugi pa je bil nepokreten in ni komuniciral.

Že ob samem sprejemu v bolnišnico so jima pripisali napačno identiteto. Pacient A je bil zaveden kot pacient B in obratno. Pacient A je umrl in so ga svojci (brez, da bi opravili identifikacijo) pokopali. Zdravstveno stanje pacienta B se je izboljšalo, zato so ga teden dni kasneje prepeljali nazaj v Trubarjev dom upokojencev Loka pri Zidanem mostu, kjer so ugotovili, da se je v dom pravzaprav vrnil pacient A – tisti pacient, za katerega so jih 9. septembra obvestili, da je umrl. »Umrli« se je vrnil, »preživelega« so pokopali.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in vršilec dolžnosti direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije Aleš Šabeder sta z vodstvom SB Celje opravila pogovor, na prizorišče usodne zmote so prišli tudi kriminalisti. Strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar se je svojcem obeh pacientov opravičil. Napovedan je bil notranji strokovni nadzor, policija obravnava sum storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi.

Generalni direktor SB Celje Aleksander Svetelšek, strokovni direktor Franc Vindišar in pomočnica direktorja za zdravstveno nego Darja Plank so ministru ponudili odstop. Sestanku je prisostvoval tudi predsednik Sveta zavoda Andrej Klasinc, ki je njihove odstopne izjave prejel in bo v najkrajšem možnem času, predvidoma v ponedeljek, sprožil ustrezne postopke.

Oba pacienta sta bila iz doma za ostarele odpeljana z vsemi potrebnimi dokumenti (z napotnico za pregled, potnim nalogom za reševalni prevoz, poročilom o zdravstvenem stanju in dogajanju v zadnjem času, laboratorijskimi izvidi, zdravstveno kartico, meritvami vitalnih funkcij, seznamom predpisane terapije in starimi izvidi). Nekje med vstopom v reševalno vozilo in dodeljeno posteljo v bolnišnici se je vse pomešalo. Da je do zmešnjave prišlo, je postalo jasno šele 14. septembra, ko je reševalna služba ZD Sevnica od celjske bolnišnice prejela naročilo za odvoz pacienta v TDU Loka. Ko so pacienta v TDU Loka pripeljali, je osebje povedalo, da se dokumentacija, ki jo je imel s seboj, ne nanaša na stanovalca doma, ki so ga pripeljali. 14. september je bil tudi dan, ko so umrlega pokopali svojci še živega stanovalca doma.

In kaj sedaj? Odstopi seveda za nazaj ničesar ne bodo spremenili. Pa tudi za naprej ničesar sami po sebi ne bodo popravili. V zdravniški zbornici so ob tem dogodku opozorili na kritične kadrovske razmere v zdravstvu. Zagotovo primanjkuje kadra, a to ni od včeraj. Mar to pomeni, da bi bilo lahko do sedaj takih zamenjav več? In če se dogajajo na koncu življenjske poti, se lahko pripetijo tudi na začetku, že pri samem rojstvu? V takih primerih je svojcem res težko sprejeti preobremenjenost kot opravičilo. Ali drugače: samo opravičila in omenjanje kadrovskih stisk (ki, kot že rečeno, niso od včeraj) že zdavnaj ni več dovolj.

Vlada, ki je dobila mandat, ker je med drugim obljubljala skrajšanje čakalnih vrst in dostop do specialista v 30 dneh, bo imela še težko delo, da se tem ciljem vsaj približa. Zaenkrat se zdi, da se od njih še bolj oddaljuje. Dogodek v SB Celje je pokazal, da je slovensko zdravstvo v veliko večji krizi, kot bi si lahko predstavljali.