Pred 100 leti v Slovencu o tem, kako rešiti Avstrijo iz krize
Višja izvozna carina na kože
Iz takratne vlade v Beogradu so sporočili, da se bo povišala izvozna carina na »surove in izdelane kože, ker cene usnju tako rastejo, da si ljudstvo v nobenem slučaju ne bo moglo nabaviti potrebne obutve za zimo,« je pisal Slovenec.
Preberite tudi:
V primeru, da višje carine ne bi pomagale, pa so pustili odprto tudi možnost konfiskacij. To je bil še eden izmed ukrepov, s katerimi je vlada želela umiriti cene osnovnih življenjskih potrebščin, ki so, tako kot danes, tudi pred 100 leti prekomerno naraščale.
Izvoz vina in uvoz piva
Kraljevina SHS je pred 100 leti s Češkoslovaško državo sklenila sporazum, po katerem bi iz Kraljevine SHS na Češkoslovaško izvozili 150.000 hektolitrov vina, uvozili pa bi 150.000 hektolitrov češkoslovaškega piva. Trgovinsko pogodbo je Kraljevina SHS sklenila tudi s Poljsko.
Pomoč Avstriji
Pred 100 leti je bila Avstrija v hudih finančnih in gospodarskih težavah. V sklopu Društva narodov so države veliko razpravljale o tem, kako Avstrijo izvleči iz te krize. Na eni izmed sej so finančni izvedenci predstavili poročilo, po katerem bi Avstrija za svojo obnovo potrebovala približno 250 milijonov zlatih kron.
Sledilo je tudi priporočili, da bi morala Avstrija »znatno znižati število uradništva«, saj je bilo javnih uslužbencev v primerjavi s številom prebivalstva in obsegom države veliko preveč.
»Ravno tako bo morala finančna uprava Avstrije uvesti indeksne številke ne samo pri izdatkih, ampak tudi pri dohodkih, zlasti pri davkih, in vpeljati mnogo reform v svoji notranji upravi,« so še dodali.
Verski zakoni v Rusiji
V Rusiji so v tistih dneh objavili nov kazenski kodeks, ki je med drugim določal, da se »poučevanje mladoletnih in sploh nedoraslih oseb v verskih pojmih bodisi v državnih ali zasebnih šolah kaznuje s težko ječo do enega leta« in pa »izvrševanje verskih obredov v državnih institucijah in podjetjih ali nameščanje kakršnihkoli religioznih slik in tiskov v teh institucijah se kaznuje s težko ječo do treh mesecev ali z globo do 300 rubljev v zlatu«.
Komisariat za delo je izdal tudi dekret, ki strogo prepoveduje, da bi v cerkvah, samostanih, sinagogah in drugih verskih stavbah pri obredih sodelovale osebe, ki še niso dopolnile 18 let, tudi če bi šlo za prostovoljno sodelovanje.
»Odbit kredit vladi«
Iz Beograda so poročali, da je na seji Narodne banke vlada zahtevala od 200 do 300 milijonov dinarjev »za nujne potrebe ter za prehrano pasivnih krajev«. Odbor Narodne banke je ta predlog odbil, vendar naj bi se na predlog finančnega ministra o tem odločalo še enkrat.
Vojna med Grčijo in Turčijo
Pred natanko 100 leti se je sicer vojna med Grčijo in Turčijo bližala koncu. Vendar je bila še en mesec pred mirovnim sporazumom cela Evropa v skrbeh, da bi prišlo do nove svetovne vojne. »Porazi grške armade in turške aspiracije so razburile vso Evropo; nevarnost, da se radi orienta vname nov svetovni požar, je lebdela vsem narodom pred očmi in vse vlade in vsi državniki so stali na straži, svesti si svoje velikanske odgovornosti,« je poročal Slovenec.
Anglija, Francija in še nekatere druge države so od Kraljevine SHS želele, da se vključi v konflikt in na vojno območje pošlje svoje vojake. Še posebej grški uradniki so večkrat obiskali državo, da bi jo pridobili na svojo stran.
Medtem je bilo čutiti tudi napetost med Anglijo in Rusijo. Sovjetska vlada je namreč sporočila, da nikakor ne bo priznala angleške kontrole nad Dardanelami, morsko ožino, ki jo je Anglija potrebovala za dostop do Črnega morja. »O Dardanelah imajo pravico razpravljati edinole države, ki leže ob Črnem morju,« je izjavila Rusija.
Powered by Contextual Related Posts
