Pred 100 leti v Slovencu o novih izumih in dogajanju v slovenskih deželah pod Italijo
Nezdrobljivo steklo in skrivnostna ključavnica
Slovenec je pred 100 leti poročal o nezdrobljivem steklu. »Tehniku steklene stroke dr. Gorkemu v Pragi se je posrečilo proizvesti steklo, ki je nezdrobljivo. To steklo bo sedaj neki izpodrinilo vse druge snovi za posodo: porcelan, il, emajl, kovine,« so pisali.
Preberite tudi:
Pred 100 leti v Slovencu: »Dokler so ministri, je vedno kriza«
Poleg tega se je poročalo tudi o novi slovenski iznajdbi. »G. A. Kauš v Mariboru je iznašel ključavnico, katere ne more nihče drugi odpreti, nego tisti, ki pozna njeno skrivnost. Mehanizem dovoljuje najrazličnejše kombinacije pri zapiranju in odpiranju,« je poročal Slovenec.
Novice iz Trsta in slovenskih dežel pod Italijo
Italijani v Trstu so ob začetku takratnega šolskega leta na slovenske prebivalce pritiskali, da bi svoje otroke dali v italijanske šole.
»Po okolici so hodili fašisti od hiše do hiše in grozili s pretepom, požigom in odpustom iz službe, kdor ne bi hotel dati svojih otrok v italijansko šolo,« je poročal Slovenec. Učinek je bil opazen predvsem na Opčinah, kjer je prebivalo mnogo Slovencev, zaposlenih pri državni železnici. Tam so tudi na italijanskih šolah število razredov razširili, na slovenskih pa skrčili.
»Vendar se jim nade niso povsem izpolnile in so preostali slovenski razredi povsodi prenapolnjeni in učiteljstvo je preobloženo,« so še dodali pri Slovencu.
Po Postojni in okolici so se na neki sobotni večer vozili fašisti in pobirali slovenske napise ter jih odpeljali s seboj. »Vmes so jim prav prišle tudi samokolnice, lestve in druge take priprave. Domačini na pobalinstvo niso reagirali,« je pisal Slovenec.
Goriško regijo pa je obiskal italijanski minister za nove pokrajine oziroma minister za obnovo od sovražnika osvobojenih dežel Vito Luciani. Po poročanjih je bil sprejem zelo hladen brez organiziranih slovesnosti. »Obetal je mnogo, a od njegovih obljub si ljudstvo ničesar ne obeta,« je zadevo komentiral novinar Slovenca.
Slaba žetev v Nemčiji
Iz nemškega državnega statističnega urada so sporočili, da je bila letina leta 1922 izredno slaba. Pšenice so v državi na primer pridelali za skoraj polovico manj kot v letu poprej. Nasprotno pa je zelo dobro uspel krompir, ki so ga pridelali za 8 milijonov ton več kot leta 1921.
Električna napeljava v Trbovljah
V tistem času so začeli z deli na električnem daljnovodu med Falo in Trbovljami. V roku enega leta so nameravali dokončati napeljavo, ki bi podpirala 80.000 voltov močan tok, in bi z dolžino 100 kilometrov tekla preko Maribora, Slovenske Bistrice, Konjic, Celja in Laškega.
Na glavnih točkah so nameravali postaviti transformatorje, s pomočjo katerih bi se lahko napetost znižala na 10.000 voltov. »Kakor hitro bo daljnovod dovršen, ustavijo svoje delo vse parne centrale v Trbovljah, s čimer se bo prihranilo 20 vagonov premoga dnevno. Ker odpade potem tudi preskrba Celja z elektriko, se bo prihranilo dnevno še 10 vagonov premoga, skupaj torej 30 vagonov dnevno,« so še razložili pri Slovencu.
Powered by Contextual Related Posts
