Pred 100 leti v Slovencu: »Dokler so ministri, je vedno kriza«
»Amerika za Nemčijo«
Iz takratne vlade Združenih držav Amerike so sporočili pogoje, po katerih bodo ZDA finančno pomagale evropskih državam. Države so morale najprej zelo znižati sredstva, ki so bila namenjena za vojsko, potem so morale Nemčiji odpisati 60 odstotkov stroškov za vojne reparacije, na koncu pa so morale »opustiti imperialistična stremljenja«, ki so povzročila vojno.
Vladna kriza
O vladni krizi, ki so ji bili priča prebivalci Kraljevine SHS pred 100 leti, smo že pisali. Skozi tedne in mesece pa se je kriza samo še stopnjevala. Dopisnik Slovenca se je tako po eni izmed sej pogovarjal z ministrom, ki je povedal, da je ta »kriza vlade tako resna in težka, kakor doslej še nikdar nobena kriza«.
Minister se je nato spraševal o tem, kdaj bo ministrski predsednik oziroma predsednik vlade Nikola Pašić predložil kralju svoje odstopno pismo. »Zdi se, da bo Pašič to storil šele tedaj, ko se bodo končale seje demokratskega in radikalnega kluba ter bodo končane slovesnosti ob priliki 10-letnice bitke pri Kumanovem. Iz tega sledi, da bo demisija podana proti koncu oktobra.«
Po njegovem mnenju pa naj bi po razpadu vlade koalicijo spet sestavile iste stranke. »Toda sporazum za to koalicijo bo zgrajen na popolnoma drugačnem temelju kot dosedanji. Sporazum na novi podlagi pa je ravno tisto, kar krizo tako poostruje, ker se od obeh strani stavljajo težki pogoji. Če končno pride do sporazuma — in jaz trdno upam, da pride — bo došlo do osebnih sprememb,« je zaključil.
Pašića so o morebitnem odstopu spraševali tudi novinarji po sestankih ministrov. Na vprašanje, če je med vladnimi vrstami kriza, je odgovoril, da dokler so ministri, je vedno kriza.
Nemiri med Nemci in Italijani
V avstrijskem mestu Innsbruck so takrat Nemci pretepli Italijane, ki naj bi se sicer obnašali izzivajoče. V odgovor so fašisti na severu Italije »proglasili mobilizacijo« in v mestu Bolzano s 6.000 možmi zasedli nemško šolo. Od občinskega sveta so zahtevali primeren odgovor na dogodek v Avstriji. »Občinski svet je imel takoj sejo, a njegov odgovor fašistov ni zadovoljil. Zahtevajo drugega. Položaj je glasom italijanskih listov vsak trenutek težji,« je pisal Slovenec.
Odnosi med Francijo in drugimi državami
Radikalna stranka v Franciji si je pred 100 leti prizadevala za vzpostavitev zveze med Francijo in Rusijo. Kot prvi korak so z Rusijo želeli skleniti trgovinsko pogodbo. Župan mesta Lyon se je osebno odpravil v Moskvo, da bi ruska trgovska podjetja povabil k sodelovanju na lyonskem velesejmu leta 1923. Rusija je medtem že sklenila trgovske pogodbe s Kanado.
Po poročanju Slovenca so se takrat »počasi, a vidno« izboljševali tudi odnosi med Francijo in Nemčijo. »Med francoskimi in nemškimi industrijci se sklepajo zveze. Tudi politično in kulturno se opaža zbližanje. Nositelj tega gibanja je radikalna stranka, oziroma zmerni levičarji, nasprotniki sedanjega nacionalnega bloka,« so pisali.
V šolah ukinjeni dodatni predmeti
Višji šolski svet v Ljubljani je ukinil poučevanje tako imenovanih neobveznih oziroma dodatnih predmetov v slovenskih šolah, saj niso želeli nameniti sredstev za nagrade učiteljem, ki so takšne predmete poučevali.
Učitelji in profesorji se s tem niso strinjali. »Takozvani neobvezni predmeti (stenografija, moderni jeziki, petje, risanje, opisna geometrija, prirodoznanstvene vaje i. dr.) tvorijo na srednjih šolah prvovrstno izpopolnilo naučne šolske izobrazbe,« so na primer sporočili iz Pododbora profesorskega društva v Mariboru. »Ta pouk je pri nas uveden in organiziran v redoviti obliki že več ko pol stoletja in izdatki zanj spadajo med redne, neukinljive.«
Powered by Contextual Related Posts
