Gospodarstvo

Evropska centralna banka glavno obrestno mero dvignila na najvišjo stopnjo v več kot desetletju, Združeni narodi nasprotujejo

Posted on 28. 10. 202228. 1. 2023 by Marko Želko

Svet Evropske centralne banke (ECB) se je v četrtek odločil za zvišanje treh obrestnih mere za 0,75 odstotka, s čimer želijo znižati stopnjo inflacije, ki je v evroobmočju septembra dosegla 9,9 odstotka. Depozitna obrestna mera se je tako povzpela na 1,5 odstotka, kar je najvišja raven po letu 2009.

Centralna banka je s tem že tretjič letos dvignila obrestne mere. Julija so obrestne mere prilagodili za 0,50, septembra pa za 0,75 odstotka.

Dvig je bil s strani ekonomistov pričakovan in delniški trgi so napovedano potezo vračunali vnaprej, saj so cene evropskih delnic nekoliko padle že v četrtek zjutraj.

Evropska centralna banka je zvišala obrestne mere za tri četrt odstotne točke. Vir slike: VOA.

Ob tem so napovedali tudi nadaljnje zviševanje, saj si prizadevajo za vrnitev inflacije na 2-odstotni srednjeročni cilj. »Svet ECB bo politiko obrestnih mer v prihodnosti zasnoval na razvijajočih se obetih za inflacijo in gospodarstvo, pri čemer bo sledil svojemu pristopu odločanja ‘od sestanka do sestanka’,« so sporočili.

Anketa med ekonomisti je pokazala, da bi lahko depozitna obrestna mera do prihodnjega marca dosegla 2,5 odstotka, so poročali pri Sky News.

Na podoben način se inflacije lotevajo tudi v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji. Prejšnji mesec je Britanska centralna banka obrestno mero v Združenem kraljestvu zvišala na 2,25 odstotka, kar predstavlja najvišjo raven po finančni krizi leta 2008.

Ameriška centralna banka (Fed) je medtem na vsakem od svojih zadnjih treh srečanj prav tako agresivno zvišala obrestne mere za 0,75 odstotne točke, s čimer je svoj ciljni razpon določila med 3 in 3,25 odstotka. Na zasedanju prihodnji teden ekonomisti pričakujejo četrto zaporedno zvišanje za 0,75 odstotne točke.

Financial Times ob tem piše, da se je okrepila zaskrbljenost, da bodo centralne banke z zaostrovanjem denarne politike gospodarstvo pahnile v dolgotrajno upočasnjevanje.

Ameriška centralna banka je obrestne mere za 0,75 odstotne točke zvišala kar trikrat. Vir slike: Shutterstock.

Luca Paolini, glavni strateg pri Pictet Asset Management, je za Financial Times povedal, da bo ECB decembra morda upočasnila tempo višanja obrestnih mer, če bi podobno pot ubral tudi Fed, čeprav so kratkoročni inflacijski pritiski v Evropi večji kot v ZDA.

»Padajoče cene zemeljskega plina dajejo ECB nekaj utemeljitve za upočasnitev zaostrovanja [pozneje v tem letu] in banka bi raje zdaj naredila večji korak, s katerim bi dokazala, da glede inflacije misli resno,« je dejal Paolini. »Do decembra glavna skrb ne bo več inflacija, ampak upad gospodarske aktivnosti.«

Nekateri analitiki predvidevajo zvišanje še za pol točke na zadnji letošnji seji Evropske centralne banke v decembru in menijo, da se bi banka po tem lahko ustavila.

Združeni narodi sicer pozivajo centralne banke, naj ne zvišujejo obrestnih mer in odstopijo od zaostrovanja denarne politike. Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) je opozorila, da bi zaradi tega lahko nastopila recesija, ki bi bila hujša od tiste po svetovni finančni krizi.

V Poročilu o trgovini in razvoju za leto 2022, ki ga je UNCTAD objavila v ponedeljek, so izrazili »skrb, da bi lahko neupravičeno hitro zaostrovanje monetarne politike v razvitih gospodarstvih v kombinaciji z neustrezno večstransko podporo [gospodarsko] upočasnitev spremenilo v recesijo«.

Preberite več