Inflacija ne popušča: v oktobru še višja kot mesec prej
Evropski statistični urad (Eurostat) je sporočil, da je letna inflacija v državah evroobmočja oktobra znašala 10,7 odstotka, kar je za skoraj odstotek več kot v septembru, ko je letna rast cen dosegla 9,9 odstotka.
Oktobra se je na letni ravni najbolj podražila energija (41,9 odstotka v primerjavi s 40,7 odstotka v septembru), sledijo pa hrana, alkohol in tobak (13,1 odstotka v primerjavi z 11,8 odstotka v septembru), neenergetsko industrijsko blago (6 odstotkov v primerjavi z 5,5 odstotka v septembru) in storitve (4,4 odstotkov v primerjavi z 4,3 odstotka v septembru).
Cene so na letni ravni v Franciji zrastle za 7 odstotkov, v Nemčiji za 12 in v Estoniji za 22 odstotkov, poročajo pri Reuters. Oktobra smo imeli tudi v Sloveniji tako na letni (9,9 odstotka) kot tudi na mesečni (0,8 odstotka) ravni višjo inflacijo, vendar se še vedno gibljemo dokaj blizu povprečja držav z evrom kot skupno valuto.
Pri nas so k letni rasti cen največ prispevale podražitve hrane, goriv in energije, na mesečno inflacijo pa sta najbolj vplivali sezonska zamenjava oblačil in obutve ter dražja hrana, sporočajo s Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
Na vrhu seznama so se znašle cene goriva in energije, ki so poskočile za 18,7 odstotka, sledijo pa hrana in brezalkoholne pijače z 17,2 odstotka višjimi cenami. Za 12,5 odstotka je bila v oktobru na letni ravni dražja stanovanjska in gospodinjska oprema, za 9,9 odstotka pa so bile višje cene v restavracijah in hotelih. Izdelki in storitve za rekreacijo in kulturo so se podražili za 6,6 odstotka.
Mesečno so se najbolj podražila trda goriva oziroma lesna biomasa in sicer za 14 odstotkov. Prehod na jesensko-zimsko kolekcijo v trgovinah je vplival na opaznejše podražitve v skupini oblačila in obutev (za 5,7 odstotka).
Izmed živilskih izdelkov so se kruh in izdelki iz žit podražili za 1,8 odstotka, mleko, sir in jajca za 3 odstotke, sveže sadje za 7,7 odstotka, zelenjava pa za 6,7 odstotka.
Nekoliko boljšo novico prinašajo za 8,2 odstotka nižje cene tekočih goriv in za 6,1 odstotka nižje cene goriv in maziv za osebna vozila. Pocenili so se tudi počitniški aranžmaji (za 5,6 odstotka).
Novi podatki prinašajo novo napetost v debato o višanju obrestnih mer
Evropska centralna banka (ECB) je tako kot ostale centralne banke že nekajkrat zvišala obrestne mere v upanju, da bo inflacija popustila.
Na sestanku 27. oktobra je ECB svojo ključno obrestno mero zvišala z 0,75 odstotka na 1,5 odstotka. Takšni praksi Združeni narodi sicer nasprotujejo, saj se z vsakim dvigom zviša tudi tveganje za dolgotrajno recesijo.
»Inflacija je v evroobmočju kot celoti še vedno veliko previsoka, še posebej v Latviji,« je trenutno situacijo v nedavnem intervjuju povzela Christine Lagarde, predsednica ECB. »Inflacija v Latviji je oktobra znašala 21,8 odstotka, kar je precej nad povprečjem evroobmočja.«
V nadaljevanju je poudarila, da so višje cene energije in hrane še vedno glavni dejavniki rasti cen. »Vse pogosteje opažamo, da se ti višji stroški energije širijo v vedno več sektorjev v gospodarstvu,« je razložila in dodala, da bodo v prihodnje z višanjem obrestnih mer nadaljevali.
Lagarde se zaveda, da se je verjetno recesija z višjimi obrestnimi merami povečala, vendar je prepričana, da je naloga centralne banke zagotoviti stabilnost cen in to je potrebno doseči »z vsemi orodji, ki so na voljo«.
»Navsezadnje so vztrajno visoke stopnje inflacije bolj škodljive za družbo, saj so zaradi njih vsi revnejši. Stabilne cene so temelj za dobro delujoče gospodarstvo, v katerem imajo koristi vsi,« je dodala.
»Dlje ko inflacija ostane na tako visoki ravni, večje je tveganje, da se razširi na celotno gospodarstvo. Potrošniki in podjetja bi potem tudi v prihodnosti začeli pričakovati višjo inflacijo, kar je nevarno,« je povedala Lagarde. »Temu se moramo izogniti. In zato smo odločeni narediti vse, kar je potrebno, da inflacijo vrnemo na naš cilj v višini dveh odstotkov.«
Powered by Contextual Related Posts
