Pred 100 leti v Slovencu o fašističnem prevzemu oblasti
»Italija v rokah fašistov«
Takšen naslov se je nahajal na naslovnici ene izmed takratnih izdaj Slovenca. Fašisti so na čelu z Benitom Mussolinijem namreč uspešno zavzeli Rim in sestavili svojo vlado.
Slovenec je nekaj dni prej na široko povzemal dogodke. »Nacionalisti in fašisti so proglasili mobilizacijo svojih čet, ki se z vso naglico razvija,« so poročali. »Fašisti zasedajo oblasti in urade, a povsodi nastopajo doslej proti njim tako javne straže kakor tudi vojaštvo.«
Preberite tudi:
Pred 100 leti v Slovencu o služenju vojaškega roka, fašistih in Evropi
V večjih italijanskih mestih je vojski uspelo zasesti železniške postaje in druga uradna poslopja pred fašisti. V Cremoni je prišlo do krvavih spopadov, ko je javna straža želela prevzeti prefekturo, ki so jo pred tem zasedli fašisti.
Kjer so se fašisti uspeli polastiti orožarn, so si med seboj razdelili orožje. Pripravili so tudi letake, na katerih so zapisali, da se »borijo za Italijo« in za to, da bo »kralj res kralj« in ne samo »orodje v rokah malopridnih parlamentarnih vlad«. V Rimu in Milanu je vladal mir.
27. oktobra je ministrski svet natančno prevetril politični položaj, nato pa je predsednik vlade Luigi Facta podal odstop celotne vlade, je pisal Slovenec. 28. oktobra so bile razglašene izredne razmere, ki pa so bile po nekaj urah preklicane. Kasneje se je namreč izvedelo, da kralj razglasitve izrednih razmer ni podpisal.
Mobilizirani fašisti so se proti Rimu premikali v treh kolonah, ki so že na začetku štele vsaka po približno 80 tisoč mož. Ena izmed kolon je prihajala iz Neaplja, druga iz Toskane, tretja pa iz Perugie. Vse tri kolone so med pohodom od ure do ure naraščale.
V Rimu so bile medtem vse državne ustanove zastražene z vojsko. Po trgih in cestah so postavili strojne puške in topove, vendar so častniki sami izjavili, da imajo vse te odredbe le namen zaščititi ugled trenutne oblasti in so le predstava, dejansko pa da se ne bodo uporabile. »Vojaštvo, tudi visoki častniki, ne prikrivajo svojih simpatij do fašizma,« je razložil Slovenec.
Oblast v Rimu se je najprej po poročanjih nameravala fašizmu upreti. Kralj je sestavo vlade prepustil nekdanjemu premierju Antonio Salandri, vendar so fašisti z njim odklonili vsako sodelovanje. Kralj je nato na mesto predsednika vlade imenoval Mussolinija. »Ta je nalogo sprejel, dasi je še pred kratkim slovesno izjavil, da sam nikakor ne pojde v vlado. Menda je pritisnila nanj njegova stranka,« je dodal Slovenec.
Na začetku se je ugibalo, da do diktature fašistov vsaj zaenkrat ne bo prišlo. »Pred tem resno svare fašiste tudi vse nacionalistične stranke in je fašistov kolikor toliko samih strah ogromne naloge, ki bi jih čakala, ako bi sami prevzeli vso oblast in s tem vse delo in vso odgovornost,« je še zapisal Slovenec.
Pogovor med Mussolinijem in jugoslovanskim predstavnikom
Diplomatski predstavnik Kraljevine SHS iz Rima je v tistih dneh obvestil vlado, da ga je Benito Mussolini povabil na sestanek glede izvrševanja rapalske pogodbe.
Na sestanku je Mussolini predstavniku Antonijeviču razložil, da je za »novo italijansko vlado neugodno, ker se jugoslovanske čete zbirajo na italijanski meji in da bi bilo za povojne odnošaje med obema državama najboljše, da se neha s koncentracijo čet, posebno okoli Zadra in Ljubljane«.
Antonijevič je odgovoril, da vesti glede koncentracije čet niso resnične. Italijani naj bi namreč izzivali, vendar se na ta izzivanja jugoslovanska vojska ni odzvala.
Powered by Contextual Related Posts
