Naprej na vsebino

Kako so se knjige prilagodile modernemu, digitalnemu svetu?

Knjige so v svoji dolgi zgodovini preživele kar nekaj preizkušenj in kljub vsemu so se obdržale vse do danes. V današnjem času pa jim grozi nov izziv in sicer vsesplošna digitalizacija, ki naša življenja in delo seli na splet in naprej v »oblak«.

V takšnem svetu je vedno težje najti čas, da sedemo in v roke ne primemo telefona ali računalniške miške, ampak knjigo s čisto »klasičnim« papirjem in platnicami.

Knjige pa so v zgodovini vedno našle pot in dandanes ni nič drugače. Začelo se je že s samo prodajo knjig preko spleta, sledile pa so e-knjige ter zvočne ali avdio knjige.

O čem sploh govorimo? Gre za knjige, ki so pretvorjene v elektronsko obliko, nato pa shranjene na določenem portalu, ki mu rečemo e-knjižnica. E-knjižnica ali pa tudi digitalna knjižnica poleg samega shranjevanja omogoča tudi dostop in upravljanje najrazličnejših digitalnih dokumentov, od knjig in revij pa vse do zvočnih datotek, slik in video posnetkov.

E-knjige seveda beremo na e-bralniku. Vir slike: Bookprinting.
E-knjige seveda beremo na e-bralniku. Vir slike: Bookprinting.

Prednosti e-knjig in e-knjižnic

Prednost digitalizacije se hitro opazi predvsem pri dostopu in urejenosti teh dokumentov. Do njih lahko namreč dostopamo kjerkoli in kadarkoli, prav tako pa lahko določeno knjigo ali revijo najdemo veliko hitreje kot v »tradicionalni« knjižnici.

Digitalizacija knjig seveda prinaša prednosti tudi pri sami administraciji. V kolikor je na primer knjižnica imela na zalogi samo dva izvoda določene knjige, sta lahko naenkrat to knjigo prebirali le dve osebi. Pri e-knjižnici te omejitve ni, saj je število izvodov tako rekoč neomejeno.

Uporabnikom knjige se za izposojo tudi ni treba usesti v avto in iskati prostega parkirnega mesta pri knjižnici, ampak lahko med knjigami brskajo kar na domačem kavču. Ob tem je potrebno omeniti, da se s tem seveda izgubi tisti občutek, ko je človek obkrožen s knjigami med knjižnimi policami, kar bi marsikdo tudi pogrešal.

Možnost dostopanja do vsebin od doma pa je zablestela predvsem med nedavno pandemijo koronavirusa, ko so bile med lockdowni knjižnice celo zaprte, vse skozi pa se je medsebojni stik vsaj delno odsvetoval.

Kljub temu, da imamo dandanes shranjene knjige, stare več sto let, so se v tem času mnoge vseeno izgubile in uničile. To je ranljivost tradicionalnih knjižnic, ki ne uspejo vedno ohraniti dragocenega znanja in zgodb za prihodnje generacije. Digitalizacija pa to ranljivost odpravlja s pomočjo shranjevanja v oblaku, zaradi česar so podatki veliko bolj varni.

Digitalizacija je omogočila tudi raznim institucijam, kot je na primer Evropski parlament, da svoje dokumente, knjige in publikacije predstavijo veliko širši javnosti kot sicer. Knjižnica EP tako predstavlja odprto spletno knjižnico, ki omogoča javni dostop do tisočih virov znanja o službah Evropske unije in delu Evropskega parlamenta.

Zgodovinska knjižnica Evropska parlamenta v Luksemburgu. Vir slike: EP.
Zgodovinska knjižnica Evropska parlamenta v Luksemburgu. Vir slike: EP.

Aplikacije za izposojo knjig

V Sloveniji je eden izmed najbolj razširjenih načinov za dostop do digitalnih knjig spletni portal Biblos. Za izposojo knjig potrebujemo uporabniški račun naše domače knjižnice.

Po opravljeni prijavi pa si lahko izposodimo do štiri knjige naenkrat, vsako pa lahko prebiramo do 14 dni, nato pa se datoteka zaklene. Zamudnin torej v tem primeru ni, saj po izteku izposoje dostop do knjige izgubimo avtomatsko.

Obstaja tudi veliko mednarodnih aplikacij, ki so namenjene predvsem uporabnikom mobilnih telefonov. V tem primeru večinoma dostopamo do knjig v angleškem jeziku. Za uporabo bomo morali mesečno plačevati naročnino, s tem pa lahko neomejeno prebiramo vse knjige v določeni aplikaciji kolikor časa želimo.

Kaj pa so zvočne knjige?

V zadnjih letih pa so velik razmah doživele tudi zvočne knjige. Največkrat gre za zvočni posnetek, na katerem oseba prebira knjigo, uporabnik pa to posluša doma, med vožnjo namesto radia in podobno. V tem so se našli predvsem tisti, ki jim branje knjig ni ravno všeč ali pa za to nimajo časa. Velikokrat obstajajo namreč tudi krajši zvočni posnetki, v katerih lahko poslušamo obnovo neke knjige.

Digitalne knjige lahko beremo ali poslušamo. Vir slike: Getty.
Digitalne knjige lahko beremo ali poslušamo. Vir slike: Getty.

Zvočne knjige lahko najdemo na najrazličnejših portalih. Velikokrat jih najdemo ob digitalni glasbi in videoposnetkih, kot na primer na kakšni izmed popularnih aplikacij za predvajanje glasbe (Spotify, Tidal in podobno). Veliko knjižnic se je odločilo, da bodo vsaj nekatere izmed svojih knjig pretvorile tudi v zvočne knjige.

Za predvajanje ne potrebujemo nobene posebne opreme. Kjerkoli lahko predvajamo glasbo, lahko največkrat predvajamo tudi zvočne knjige, saj so zapisane v enem izmed formatov, v katerem je zapisana tudi glasba. To pomeni, da lahko zvočne knjige poslušamo na mobilnih telefonih, računalnikih, tablicah in televizijah.

Kljub temu, da so se zvočne knjige izjemno razširile predvsem v zadnjem desetletju, jih lahko srečamo že v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Največkrat so bile namenjene slabovidnim, uporabljali pa so jih tudi kot izobraževalni medij v šolah in knjižnicah.

Danes so zvočne knjige na voljo v digitalni obliki, včasih pa so jih prodajali v fizični obliki na analognih kasetah ali vinilnih ploščah ter seveda na CD-jih.

Kako učinkovite so zvočne in digitalne knjige?

»Vedno sem bila oboževalka zvočnih knjig, vendar sem nanje vedno gledala kot na goljufanje,« pravi Beth Rogowsky, izredna profesorica izobraževanja na univerzi Bloomsburg v ameriški zvezni državi Pensilvaniji.

Leta 2016 je Rogowsky izvedla študijo, v katero je vključila tri skupine. Ena skupina je na e-bralniku brala odlomke dokumentarne knjige o drugi svetovni vojni Laure Hillenbrand, Unbroken, medtem ko je druga skupina iste odlomke poslušala. Tretja skupina je odlomke istočasno brala in poslušala.

Izbor knjig na spletnem portalu za izposojo, Biblos. Vir slike: Posnetek zaslona.
Izbor knjig na spletnem portalu za izposojo, Biblos. Vir slike: Posnetek zaslona.

Na koncu so vse tri skupine izpolnile test preverjanja razumevanja. Kot so pokazale ugotovitve, med tremi skupina ni bilo bistvenih razlik, ne glede na to, ali je oseba knjigo brala, poslušala ali oboje hkrati.

Ključen podatek pa se skriva v uporabi e-bralnikov. Izraelska raziskava iz leta 2014 namreč nakazuje na poslabšano kvaliteto pridobivanja znanja in razumevanja, če knjigo ali revijo beremo na zaslonu in ne v fizični obliki.

Daniel Willingham, profesor psihologije na Univerzi v Virginiji v ZDA, je prepričan, da obstaja povezava med tem, ali lahko med branjem ocenimo, na kateri točki knjige smo ali ne. Pri e-knjigah namreč nimamo občutka, koliko smo že prebrali in koliko imamo še do konca. Zaporedje dogodkov je pomembno pri bralnem razumevanju in če vemo, kjer v knjigi smo, nam to pomaga zgraditi lok pripovedi, je za portal Time povedal Willingham.

Raziskava iz leta 2016 prav tako kaže na to, da nam lahko zasidranost določenih besed na straneh klasičnih knjig pomaga pri tem, da si prebrano lažje zapomnimo.

Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.

Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice