Digitalizacija je z nami tudi na avtocestah
Velikokrat lahko slišimo stavek, da tehnologiji in digitalizaciji ne moremo ubežati. S tem je navadno mišljeno, da se nove tehnologije pojavljajo na vseh področjih našega poslovnega in zasebnega življenja in se prej ko slej z njimi sreča vsak izmed nas.
Morda vas bo zanimalo tudi:
Elektrificirane vozne površine bi električnim vozilom omogočile neomejen doseg
Ta stavek pa lahko razumemo tudi dobesedno, saj so avtoceste dandanes tako prepletene z digitalizacijo, da ji ne moremo ubežati niti v primeru, da na cesti prekoračimo dovoljeno hitrost.
Digitalno plačevanje cestnin
Najbolj opazna sprememba je za povprečnega uporabnika avtocest najverjetneje plačevanje cestnin. V Sloveniji so minili tisti časi, ko se je voznik moral ustaviti pri okencu, zbrati drobiž in ga izročiti zaposlenemu, preden je lahko nadaljeval pot po avtocesti.
Podobno velja tudi za druge evropske države, čeprav ponekod s to prakso zaenkrat še nadaljujejo. Kot primer lahko tukaj navedemo sosednjo Italijo, čeprav se je tudi tam v ospredje prebila digitalizacija, kar bomo opisali kasneje.
V Sloveniji so avtocestne »hiške« nadomestile vinjete, ki so bile najprej v papirnati obliki. Voznik se je ustavil na bencinski črpalki ali drugem prodajnem mestu, kupil nalepko in jo nalepil na vetrobransko steklo svojega avtomobila. Vinjeta je veljala en teden, en mesec ali celo leto, pri določenih kategorijah vozil pa tudi pol leta.
Pred približno letom dni pa je bil sistem prenovljen, vozniki pa so se s tem od nalepk poslovili. V veljavo so namreč vstopile elektronske vinjete.
V tem primeru gre za elektronsko dovoljenje, ki ga lahko zakupimo tudi preko spleta ter povežemo z registrsko tablico našega avtomobila. Tako kot stare, fizične vinjete, je tudi elektronske možno kupiti pri določenih prodajalcih, tako v Sloveniji kot tudi v devetih tujih državah.
Po plačilu se lahko prosto vozimo po slovenskih avtocestah, posebne kamere pa v realnem času prebirajo registrske tablice in ugotavljajo, ali imamo veljavno vinjeto. V nasprotnem primeru nam uslužbenci Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) na dom pošljejo kuverto s pozivom za plačilo globe in strošek za nakup tedenske vinjete.
Na terenu pa lahko na določenih mestih najdemo tudi cestninske nadzornike, ki prav tako pregledujejo mimoidoča vozila. »Digitalizacija cestninjenja povečuje pretočnost in varnost ter zmanjšuje porabo vozila,« so razložili pri Darsu.
Za cestninjenje težkih vozil oziroma tistih, ki tehtajo več kot 3,5 tone, je Dars poskrbel s sistemom DarsGo. Gre za fizično napravo, ki je nameščena neposredno v vozilu, in jo lahko vozniki pridobijo neposredno na Dars servisih ali pri pooblaščenih prodajalcih, naročijo pa jo lahko tudi po pošti.
Naprave nato med potjo komunicirajo z opremo na cestninskih portalih. Podatki so posredovani v centralni cestninski sistem, kjer se uporabniku naprave samodejno obračuna cestnina glede na prevoženo razdaljo.
V Italiji na podoben način vozniki uporabljajo sistem Telepass. Na avtocestah je še vedno na voljo »klasično« plačevanje cestnin, kar pomeni, da ob vstopu na portalu vzamemo listek, ob izstopu pa cestnino poravnamo s plačilom na avtomatu, ponekod pa za to skrbijo zaposleni.
V kolikor pa voznik naroči napravo Telepass, lahko skozi cestninski portal zapelje brez ustavljanja, saj se zapornica s pomočjo komunikacije med portalom in napravo samodejno odpre. Telepass deluje tudi v Franciji, Španiji in na Portugalskem.
Digitalni projekti kot podpora gradnji, vzdrževanju in upravljanju avtocest
Novembra je družba Dars v Ljubljani organizirala konferenco Digitalni dan DARS, na kateri so bili predstavljeni digitalni projekti, s katerimi družba vzdržuje in upravlja avtocestno omrežje. Med njimi najdemo vse od elektronskih vinjet do upravljanja semaforjev pred predori.
Predstavili so tudi pet nadzornih sistemov, ki so postavljeni po Sloveniji. Preko njih upravljajo z vremenskimi postajami, s prezračevanjem predorov in semaforji, z nadzornimi kamerami. Komunicirajo tudi pred radijskih zvez, z uporabniki pa preko SOS telefonov, ki so postavljeni ob avtocestah.
Z nadzornimi sistemi so povezani tudi sistemi za opozarjanje pred meglo in burjo. S pomočjo senzorjev, ki zaznavajo število, vrsto in hitrost vozil ima Dars v vsakem trenutku vpogled v stanje na avtocestah. Na tak način lahko hitro ugotovijo, ali je kakšno vozilo zapeljalo na nasprotni pas.
S posebnimi senzorji so opremljene tudi kamere v predorih, ki lahko zaznajo ustavljena vozila in vožnjo v nasprotno smer ter dim in plin CO2.
Z uvedbo digitalizacije pa so posodobili tudi vzdrževanje avtocest. Vzdrževalci tako vodijo evidenco o dogodkih na terenu v elektronski knjigi. Dars razvija tudi aplikacijo »Vzdrževalec«, s katero bo možno nekatera opravila, kot je na primer zapisnik o prometni nesreči, opraviti že takoj na terenu.
Vzdrževalna vozila so opremljena z oddajniki GPS signala, zato jih lahko sodelavci v nadzornih centrih hitro pošljejo tja, kjer so potrebna vzdrževalna dela. Vzdrževalec lahko prav tako iz svojega vozila stalno komunicira z nadzornim centrom.
Tudi tukaj so prisotni posebni senzorji, s pomočjo katerih lahko vzdrževalci sprejemajo boljše odločitve na terenu. Stacionarne in mobilne vremenske postaje pa lajšajo delo predvsem v času zimske službe.
Evropska platforma C-Roads
Najbolj vizionarski so prav digitalni projekti, ki jih DARS razvija v okviru evropske platforme C-Roads, so še dodali na predstavitveni strani.
Platforma C-Roads je skupen projekt evropskih držav članic in upravljavcev cest za testiranje in implementacijo storitev tehnologije C-ITS.
Kooperativni inteligentni transportni sistemi (C-ITS) uporabljajo brezžično tehnologijo za omogočanje komunikacije med dvema ali več vozili ter med vozilom in infrastrukturo v realnem času.
S tem omogoča veliko boljšo koordinacijo med udeleženci v prometu in omogoča ustvarjanje varnejših in učinkovitejših prometnih tokov. Gre za tehnologijo, ki je ključna za morebitno vpeljavo samovozečih vozil v promet.
Uvedba C-ITS se bo začela z manj zapletenimi primeri uporabe. Ti bodo zajemali sporočila o prometnih zastojih, nevarnih lokacijah, delih na cesti in počasnih ali stoječih vozilih ter vremenske informacije in nasvete o hitrosti za uskladitev prometa. Vsa sporočila in opozorila se prenašajo neposredno v vozila, ki so opremljena s to tehnologijo, na način, ki uporabnike obvešča, ampak jih pri tem ne moti med vožnjo.
Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.
Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.
Powered by Contextual Related Posts
