Zakaj je vanilja druga najdražja začimba na svetu in zakaj bi se lahko v naslednjem letu še podražila?
Vaniljo najdemo skoraj na vsakem koraku. Poznamo jo kot okus sladoleda ali napitkov, kot aromo jo dodajajo čokoladi. Če ste se med prazniki lotili peke, ste skoraj zagotovo morali kupiti tudi vaniljo v obliki tekočine ali sladkorja.
Uporablja se tudi v nekaterih pijačah. Coca-Cola je na primer vodilni svetovni porabnik vanilje, saj v povprečju absorbira 10 odstotkov celotne svetovne proizvodnje.
Zaradi svojih protivnetnih in pomirjujočih lastnosti se ekstrakt vanilje pogosto uporablja tudi v izdelkih za osebno nego, kot so vlažilne kreme, pilingi in kreme proti staranju. Izvleček vanilje se uporablja v izdelkih, ki pomagajo v boju proti aknam, saj ima antibakterijske in antioksidativne lastnosti, ki preprečujejo izbruhe, hkrati pa pomirja rdečico in vnetje.
Burbonska vanilja, ki jo pridelujejo na Madagaskarju (regiji, ki poskrbi za 60 do 70 odstotkov svetovnih zalog vanilje), je zelo priljubljena zaradi svojega bogatega okusa, čistosti in arome. Težavno gojenje vanilje in slabi pridelki v zadnjih letih pa so pripeljali do tega, da je vanilja druga najdražja začimba na svetu. Dražji je samo žafran.
Gojenje vanilje je dolgotrajen proces in pridelovalci morajo upoštevati stroge postopke, da izpolnijo zahtevane standarde kakovosti. Ta rastlina potrebuje posebne pogoje za rast. Tudi, če so ti pogoji izpolnjeni, bo vanilja še vedno potrebovala dve do štiri leta, da dozori in naredi strok. Poleg tega cveti le en dan v letu, zaradi česar je sezona žetve kratka in nestanovitna.
Po žetvi pa postopek ni prav nič lažji. Stroki vanilje se morajo po obiranju sušiti več mesecev, da dosežejo tisti edinstven okus. Za pridobivanje ekstrakta pa je potrebnih dodatnih šest mesecev. V tem času se morajo stroki namakati v visoki koncentraciji alkohola. Če jih namakamo dlje, je okus še močnejši.
Koliko stane vanilja?
Tržne cene za madagaskarsko vaniljo so se skozi leta spreminjale. Leta 2017 je en kilogram vanilje stal 428,31 ameriškega dolarja, leta 2018 pa 455,02 dolarja. V letu 2019 je izvozna cena padla na 394,47 dolarja za kilogram. Letos se je cena gibala med 394,47 in 455,02 dolarja za kilogram.
Cena je visoka tudi zaradi omejenih zalog vanilje, na kar je vplivalo šibko cvetenje na ključnih pridelovalnih območjih na severovzhodu Madagaskarja v zadnjih mesecih leta 2021. Za prihajajočo sezono pa se pričakuje, da se bo proizvodnja še zmanjšala.
Pri analitičnem podjetju Mintec predvidevajo, da se bo proizvodnja skrčila za približno 13 odstotkov glede na lansko leto. Zaradi obsežnih zasaditev v zadnjih nekaj letih pa bi se lahko proizvodnja kljub temu povzpela nad 5-letno povprečje, ki znaša približno 1.900 ton.
Med januarjem in marcem 2022 je Madagaskar prizadelo več tropskih neviht in ciklonov, vendar pa je bila škoda na severovzhodu otoka, kjer gojijo vaniljo, večinoma minimalna, ugotavljajo pri Mintec.
Po drugi strani pa se pričakuje, da bo svetovni sektor vanilje v naslednjih letih močno zrasel zaradi povečanega povpraševanja po zamrznjenih sladicah in pekovskih izdelkih, kar pomeni, da se bo povpraševanje povečalo.
Trg vanilje je bil leta 2021 ocenjen na 1.434,51 milijona dolarjev, do leta 2028 pa naj bi dosegel 1.956,09 milijona dolarjev.
Uvoz vanilje v EU se je v prvih petih mesecih leta 2022 povečal, pri čemer je bilo v tem obdobju uvoženih 891 ton vanilje, kar je 63 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in 65 odstotkov več kot znaša petletno povprečje, kažejo podatki Eurostata.
Podnebne spremembe in volatilnost cen sta največja izziva za pridelovalce vanilje
Ko je govora o pridelkih in živilih, skorajda ne moremo mimo podnebnih sprememb. Skupaj z nestanovitnim trgom igrajo podnebne spremembe ključno vlogo pri gojenju vanilje, kar ceno samo še dvigne.
»Svetovna nabava se v glavnem opira na Madagaskar, ki je zelo odvisen od podnebnih razmer (cikloni, na primer) in nanj vse bolj vplivajo podnebne spremembe. Slabi pridelki redno vplivajo na svetovno ponudbo,« je za portal Food Ingredients First razložila Corinne Duffy, vodja globalnega tehničnega trženja pri Solvayu, dobavitelju naravnih alternativ vanilje, kot je vanilin.
Tudi Juan Felipe Rivera, vodja projektov CSR pri Provi, proizvajalcu ekstraktov, se strinja, da imajo podnebne spremembe velik vpliv na gojenje vanilje.
»Vidimo, kako lahko daljše suše ali nepričakovana močna deževja spremenijo cikel vanilje in cvetenja. Globalna proizvodnja ostaja zaenkrat stabilna, vendar na ravni kmetov opažamo zmanjšanje pridelka glede na pretekla leta, vsaj za Madagaskar,« poudarja.
»Dobre kmetijske prakse in dajanje prednosti dobro upravljanim kmetijsko-gozdarskim modelom so rešitev, ki pomaga kmetom, da postanejo bolj odporni na podnebne spremembe in pridelajo stroke boljše kakovosti,« je dodal.
Powered by Contextual Related Posts
