Vlada z ukrepi glede postavljanja sončnih celic ter polnilnih postaj za električna vozila
Vlada je na seji v četrtek sprejela več predlogov, ki se dotikajo hitrejšega prehoda na zelene energije. Poleg tega so obravnavali tudi predlog zakona, ki bi tistim z minimalno plačo pomagal do posojila. Vlada je sprejela še uredbe o samozaposlenih v kulturi, o izboljšanju vodooskrbe v slovenski Istri ter o kadrovskih zadevah na Ministrstvu za notranje zadeve.
Umeščanje sončnih elektrarn in vetrnih proizvodnih naprav
Kot so razložili po zaključku seje, se z Zakonom o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije vzpostavlja območja prednostnega umeščanja obnovljivih virov energije.
Urejajo se nekatere posebnosti umeščanja na teh območjih in posebnosti prostorskega načrtovanja, celovite presoje in presoje vplivov na okolje ter njihove postavitve.
Prednostna območja vključujejo na primer strehe večjih objektov, utrjena parkirišča, območja okoli energetskih objektov, območja cestnih in železniških zemljišč, opuščena odlagališča in kamnolome. Uzakonjena bo tudi obveza, da se proizvodne naprave obvezno namesti pri novogradnjah, rekonstrukcijah parkirišč in stavb, ki so večje od 1.000 kvadratnih metrov, oziroma na vseh obstoječih objektih, ki presegajo površino 1.700 kvadratnih metrov.
Prav tako je v predlogu obravnavana postavitev naprav tam, kjer to sedaj ni bilo mogoče. To so na primer nekatera kmetijska zemljišča (vpeljava tako imenovane agrovoltaike), površinski rudarski kopi, umetna rudarska jezera ali zaprta odlagališča odpadkov. Dovoljuje se tudi postavitev vetrnih elektrarn na gozdovih, ki niso varovalni.
Slovenija je zavezana dosegati cilje na področju obnovljivih virov energije (OVE). Do leta 2020 je bil cilj dosegati 25 odstotkov OVE v končni porabi energije, s sprejemom Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) pa je Slovenija zavezana doseči cilj vsaj 27 odstotkov do leta 2030.
Ti cilji se bodo s posodobitvijo Direktive o spodbujanju uporabe energije ter povečanih ambicij v sklopu Evropskega podnebnega zakona in zakonodajnega paketa Pripravljeni na 55 samo še zviševali, so opozorili na vladi.
Infrastruktura za alternativna goriva v prometu
Vlada je sprejela tudi predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu, s katerim se določa pravni okvir za vzpostavljanje, razvoj, širitev in varno uporabo infrastrukture za električno energijo, vodik in zemeljski plin v cestnem, zračnem in pomorskem prometu.
Predlog vzpostavlja strateško načrtovanje infrastrukture za alternativna goriva, s poudarkom na načrtovanju mreže električne polnilne infrastrukture za cestni promet.
V ta namen bo ustanovljena gospodarska javna služba (GJS), ki bo zagotavljala in upravljala s podporno infrastrukturo ter priključnimi zmogljivostmi na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjene (skupne izhodne moči vsaj 3 MW).
Predpisana je tudi ustanovitev centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva. »Prav tako opredeljujemo obveze upravljalcev in ponudnikov storitev polnjenja in oskrbovanja, registracijo polnilnih in oskrbovalnih mest, vzpostavitev digitalne platforme za spodbujanje investicij v električno polnilno infrastrukturo (javno dostopni podatki o obstoječi in načrtovani polnilni infrastrukturi),« so še dodali na vladi.
Pojasnili so, da je prometni sektor eden največjih onesnaževalcev in povzročiteljev emisij toplogrednih plinov, obenem pa prispeva znaten delež h končni rabi energije. Slovenija na tem področju odstopa od povprečja Evropske unije, kjer so emisije iz prometa na ravni približno četrtine, v Sloveniji pa na ravni tretjine vseh emisij.
Evropski zeleni dogovor in zakonodajni sveženj Pripravljeni na 55 tako zahtevata odločno ukrepanje držav članic s ciljem zamejitve in zmanjšanja emisij iz prometnega sektorja oziroma s prehodom na podnebno nevtralnost do leta 2050, med drugim s prehodom na alternativne energente, zlasti elektriko.
Powered by Contextual Related Posts
