Boj zoper prekomerni ribolov: predelovanje ribjih kosti in lusk v hranljiv obrok
Do zdaj je že jasno, da prehranske varnosti ni enostavno zagotoviti in je zato ogrožena tudi v najbolj razvitih državah sveta. Eno izmed težav na tem področju predstavlja tudi prekomerni ribolov.
Kaj to sploh pomeni? Kot že sama beseda pove, se prekomerni ribolov zgodi takrat, ko se ulovi preveč rib naenkrat. Posledično se populacija rib preveč izčrpa, da bi si lahko ponovno opomogla.
To se pogosto dogaja pri masovnem komercialnem ribolovu, kjer se iz morja povleče ogromne količine nezaželenih rib in drugih živali, ki pa se nato zavržejo.
Iz oceanov so kot posledica prekomernega ribolova izginile že vsaj dve tretjini velikih rib, od leta 1950 pa je ena od vsakih treh populacij rib propadla, so situacijo opisali pri Greenpeacu. Na Skladu za zaščito okolja (EDF) pa ocenjujejo, da je zaradi dolgotrajnega in vsesplošnega prekomernega ribolova v velikih težavah skoraj tretjina svetovne panoge.
Glede na nedavno poročilo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je prav Sredozemsko morje najbolj prizadeto morje na svetu z najvišjim odstotkom netrajnostno ulovljenih populacij rib. Prekomerni ribolov se je v tej regiji začel okoli leta 1970, predvsem zaradi tehnološkega razvoja, ki je flotam omogočil daljši, globlji in lažji ribolov.
Prekomerni ribolov pa ogroža oceanske ekosisteme in približno tri milijarde ljudi po vsem svetu, ki se zanašajo na morsko hrano kot ključni vir beljakovin.
Za leto 2023 je letni prihodek industrije rib in morskih sadežev ocenjen na 611,80 milijarde ameriških dolarjev. Do leta 2027 pa naj bi se industrija širila za 6,23 odstotka letno.
Proizvodnja s strani globalnega ribištva in ribogojstva je že zdaj na rekordno visoki ravni in ta sektor bo imel v prihodnosti vse pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju hrane. Vendar brez trajnostnega upravljanja ta potencial ne bo izkoriščen, prehranska varnost pa se bo še poslabšala.
Kako iz iste količine rib proizvesti več hrane?
Tehnološki razvoj pa bo morda v naslednjih letih pripeljal do obratnega učinka kot v 70. letih prejšnjega stoletja in zmanjšal prekomerni ribolov. Predvsem tako, da bo na koncu predelave od ribe ostalo manj odpadkov.
Finsko prehrambno podjetje SuperGround se je na trg prebilo z načinom proizvodnje ribjih izdelkov, ki vključuje kosti, luske in drugo trdo tkivo rib. Pravzaprav vse razen drobovja.
Ocenjujejo, da je iz rib mogoče pridobiti od 20 do 60 odstotkov več hrane, kot je bilo to v veljavo do zdaj, takšni izdelki pa naj bi imeli tudi višjo vsebnost vitaminov in kalcija.
Že lansko leto so pri SuperGround razvili poseben proces proizvodnje hrane, ki omogoča, da živilska industrija pri predelavi perutnine izkoristi tudi piščančje kosti. Pri tem zagotavljajo nespremenjen okus in hkrati izboljšano učinkovitost proizvodnega procesa z nižjimi stroški. Letos so proces prilagodili še za ribe, v podjetju pa imajo že prototip, ki lahko hrano pripravi iz trdnih tkiv prav vsake živali.
»Naš proces predela kosti in druga trda tkiva v maso z občutkom in okusom, ki ga ni mogoče ločiti od celotnega izdelka,« so zapisali. Pri procesu pa uporabljajo samo toploto, pritisk in mehansko drobljenje.
Končni produkt je ribja masa, ki jo lahko uporabimo na različne načine, ugotavljajo pri Food ingredients first. Na primer: približno 15 do 30 odstotkov mase iz kosti in drugih trdih tkiv lahko dodamo ribjim kroglicam, ne da bi to vplivalo na njihov okus.
Podobno lahko do 15 odstotkov mase dodamo v izdelke iz ribjih filejev, kot so ribje palčke, uporabimo pa jo lahko tudi kot juho ali omako.
Inovativnost procesa SuperGround se odraža predvsem v njihovem postopku toplotne obdelave kosti in drugih trdih tkiv, ki traja približno eno minuto, ob tem pa ohrani pomembne vitamine in druga hranila.
»Trda tkiva se večinoma neučinkovito uporabljajo pri kuhanju kostnih juh. Nekatere majhne ribe se pojedo s kostmi, kosti in glava lososa pa se na primer redko zaužijejo. Industrija hrane in pijače že uporablja vse stroje, ki so potrebni za okusne in hranljive izdelke iz trdih tkiv. Te že obstoječe stroje je bilo treba samo spremeniti in integrirati, da bodo delovali kot en učinkovit sistem,« je pojasnil Santtu Vekkeli, ustanovitelj in glavni inovator pri SuperGround.
Proizvajalci ribjih prehrambnih izdelkov bi lahko na tak način iz iste količine rib proizvedli veliko več hrane. »Postopek proizvajalcem omogoča, da trda tkiva rib uporabijo tudi v izdelkih visoke vrednosti, namesto da jih zavržejo kot surovino za krmo ali biogoriva.« Število teh neuporabljenih delov je izjemno veliko pri manjših vrstah rib, kot je na primer ostriž.
S tem, ko bi lahko bolje izkoristili ulov, bi lahko pomembno vplivali tudi na zmanjšanje prekomernega ribolova. »Če ne izkoristimo celotnega potenciala rib v proizvodnji hrane, je to velika zapravljena priložnost – z vidika planeta, trajnosti, poslovanja in možnosti okusa,« je zaključil Vekkeli.
Powered by Contextual Related Posts
