Obrestne mere v evroobmočju kljub težavam bank višje za polovico odstotka
»Inflacija naj bi predolgo ostala previsoka. Zato se je Svet Evropske centralne banke danes odločil, da zviša tri ključne obrestne mere za 50 bazičnih točk, v skladu z našo odločenostjo, da zagotovimo pravočasno vrnitev inflacije na naš srednjeročni cilj dveh odstotkov,« je v četrtek na novinarski konferenci sporočila Christine Lagarde, predsednica ECB.
Kot ocenjuje Statistični urad Evropske unije, je letna inflacijska stopnja februarja dosegala 8,5 odstotka, kar pomeni, da se je glede na mesec pred tem znižala za zgolj desetino odstotka.
Na ECB so zapisali, da gre gospodarstvu bolje od pričakovanega, vendar še naprej ostaja šibko. Opomoglo naj bi si v prihodnjih mesecih.
S cenejšo energijo, manj težavami z dobavo in podjetji, ki trdo delajo pri izpolnjevanju preteklih naročil, so organizacije in potrošniki bolj samozavestni glede prihodnosti.
Ob tem pa ostaja močan trg dela. Še vedno nastajajo nova delovna mesta. Z višjimi plačami pa delavci dobijo nazaj nekaj kupne moči, ki so jo izgubili zaradi visoke inflacije, so sporočili.
Po napovedih ECB bo povprečna inflacija letos znašala 5,3 odstotka, leta 2024 bo padla na 2,9 odstotka, nato pa se bo leto zatem spustila na 2,1 odstotka.
Kaj pa gospodarstvo? Lani je gospodarska rast v evroobmočju znašala 3,6 odstotka. Letos naj bi dosegla le en odstotek, nato pa dve leti vsakič po 1,6 odstotka. Zaradi nedavnih napetosti na finančnem trgu so ti obeti bolj negotovi, so opozorili.
Prav zaradi težav v bančnem sektorju so nekateri analitiki pričakovali manjše povečanje obrestnih mer. »Pozorno spremljamo trenutne napetosti na trgu in smo pripravljeni, da se po potrebi odzovemo, da ohranimo stabilnost cen in finančno stabilnost v evroobmočju,« je v svojem govoru zagotovila Lagarde.
Ob tem je dejala, da so banke evroobmočja odporne, z močnimi finančnimi rezervami in z dovolj gotovine na razpolago. V vsakem primeru pa je ECB v celoti pripravljena na zagotavljanje podpore finančnemu sistemu, če bi to bilo potrebno, je še dodala.
Podpredsednik ECB Luis de Guindos je na novinarski konferenci dejal, da je izpostavljenost evroobmočja banki Credit Suisse, ki je zunaj strukture bančnega nadzora Evropske unije, »precej omejena«.
Švicarska banka Credit Suisse je namreč ta teden doživela strm padec vrednosti svojih delnic, za pomoč pa se je morala obrniti celo na švicarsko centralno banko.
Težave so v sredo potegnile navzdol delnice večjih evropskih posojilodajalcev, kot so Deutsche Bank, BNP Paribas in Societe General. V četrtek so si delnice bančnega sektorja opomogle.
Pri ECB niso izključili možnosti nadaljnjega višanja obrestnih mer. Pri tem pa je Lagarde poudarila, da je večja negotovost okrepila pomen pristopa k odločitvam o obrestnih merah, ki temelji na podatkih in statistiki.
Svet ECB bo svoje odločitve prilagajal glede na nove napovedi, ki bodo temeljile na prihodnjih gospodarskih in finančnih podatkih, na dinamiko osnovne inflacije ter na moč učinka denarne politike.
Powered by Contextual Related Posts
