Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu: »Kultura mora odpraviti s sveta vojno, sicer bo vojna ubila kulturo«

»Ljubljana v nevarnosti«

Pred 100 leti je časopis Slovenec poročal o tem, kako je vojaška uprava na Ljubljansko polje odložila večjo količino posebne eksplozivne snovi.

Več iz Slovenca pred 100 leti:

Pred 100 leti v Slovencu o prepovedi nočnega dela v pekarnah

»Samo ena šestnajstina tega materijala more na dva kilometra daleč uničiti vse hiše; kar se človeškega življenja tiče, pa je kemik-strokovnjak ugotovil, da bi v slučaju eksplozije strupeni plini usmrtili vsako živo bitje v okrožju petih kilometrov,« so pojasnili po strokovni raziskavi velikosti morebitne eksplozije.

Vojaška uprava pa je na zahtevo za umaknitev materiala odgovorila, da bi jo premestitev stala 5 milijonov dinarjev, denarja pa nimajo. Poleg tega so ovrgli možnost eksplozije.

»Centralistična vlada nima 5 milijonov dinarjev za potrebno reč, izdala pa je ta mesec desetkrat več za volivno korupcijo v državi,« je zadevo komentiral Slovenec. »To malomarnost naj v slučaju eksplozije plača tisoč in tisoč Ljubljančanov in okoličanov s svojim življenjem!«

Trgovinski odnosi med Poljsko in Jugoslavijo

Tiste dni je v Beograd prispel poljski trgovinski minister. S predstavniki jugoslovanske trgovine, industrije in prometa se je pogovarjal o tem, kako bi obnovili in izboljšali trgovinske odnose med obema državama.

Slovenec_Pogled na mesto Krakov na Poljskem. Vir slike: Wiki.
Pogled na mesto Krakov na Poljskem. Vir slike: Wiki.

Predstavniki trgovske in industrijske zbornice so poljskega ministra opozorili na težava, ki jih predstavljajo razmere z Madžarsko, saj so bile te še zelo neurejene. Po ozemlju Madžarske naj bi namreč potekal promet s Poljsko. Poljska pa si je prizadevala za to, da bi promet tekel preko Romunije.

Napovedan je bil tudi prihod češkoslovaškega ministra za železnice, predvsem zaradi sestanka s predstavniki jugoslovanskega železniškega ministrstva. Nameraval je tudi prepotovati celo državo, da bi pripravil »teren za boljše prometne in trgovinske odnošaje med Jugoslavijo in Češkoslovaško«.

Robert Cecil o Društvu narodov

Na konferenci na temo Društva narodov v Parizu je imel slavnosti govor tudi Robert Gascoyne-Cecil, eden izmed arhitektov Društva narodov, ki je bilo ustanovljeno leta 1920.

Slovenec: Robert Gascoyne-Cecil, eden izmed arhitektov Društva narodov. Vir slike: Wiki.
Robert Gascoyne-Cecil, eden izmed arhitektov Društva narodov. Vir slike: Wiki.

Povedal je, da Društvo narodov spoštuje svobodo kot vrhovni zakon ter se ne namerava vmešavati v notranje zadeve svojih članov, saj hoče v vsakem primeru varovati njihovo popolno neodvisnost.

»Društvo narodov ne uporablja sile, ampak samo moralični vpliv,« je nadaljeval. »Samo svobodno delo doseže uspeh, nikakor pa ne prisiljeno. Apelirati se mora edinole na dušo prebivalstva; sila ima samo pravico kaznovati zločine.«

Opozoril je, kako zelo je potrebna enotnost delovanja v okviru Društva narodov. Svoj govor je končal z besedami: »Kultura mora odpraviti s sveta vojno, sicer bo vojna ubila kulturo.«

Volilno razpoloženje v Beogradu

Bližale so se marčevske volitve, kar se je čutilo po celotnem ozemlju Kraljevine SHS, še posebej v prestolnici Beograd.

»Vsak dan se vrše volivne konference. Za jutri so vse stranke sklicale volivne shode. Ob 9. dopoldne ima v hotelu Pariz svoj shod Neodvisna radikalna stranka, na katerem bo govoril Stojan Protič. Dopoldne imajo shod tudi demokrati, na katerem bo razvil svoj program Ljuba Davidovič. Za popoldne so sklicali svoj shod stanovanjski najemniki, ki so postavili svojo kandidatni listo in ki imajo doslej v agitaciji precej velik uspeh,« so vzdušje opisovali pri Slovencu.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice