V petek so oceno stopnje inflacije predstavili tako Statistični urad RS (SURS) za Slovenijo, kot tudi Evropski statistični urad (Eurostat) za območje držav, ki kot skupno valuto uporabljajo evro. Rast cen se na splošno še ne umirja, to pa vpliva na zmanjšano potrošnjo gospodinjstev.
Letna rast cen je v Sloveniji znašala 10,5 odstotka, kar je skoraj še enkrat več kot v enakem mesecu prejšnjega leta.
Cene blaga so se v povprečju zvišale za 12,4 odstotka, cene storitev pa za 6,9 odstotka. Hrana je bila dražja za kar 19,1 odstotka. Pri tem so cene mesa poskočile za 18,2 odstotka, cene kruha in žitnih izdelkov za 20,1 odstotka, cene mleka, sira in jajca pa za 24,4 odstotka.
Visoka rast cen električne energije (za 49 odstotkov) je bila med drugim posledica delne odprave ukrepov za omilitev posledic energetske draginje, uvedenih pred letom dni, so še sporočili iz SURS.
Medtem pa so se cene življenjskih potrebščin v evroobmočju marca zvišale za 6,9 odstotka, kar je še vedno veliko, vendar kljub temu označuje pomemben padec z 8,5 odstotka v mesecu februarju. To je tudi največji mesečni padec, odkar je Eurostat leta 1991 začel zbirati podatke.
»Nizka« inflacija je v glavnem posledica pocenitve cen energije (negativnih 0,9 odstotka v primerjavi s 13,7 odstotka februarja). Stopnja osnovne inflacije, torej tiste, pri kateri volatilne cene hrane in energije niso upoštevane, je namreč dosegla rekordno visoko raven pri 7,5 odstotka.
Kategorija hrane, alkohola in tobaka se je medtem podražila za 15,4 odstotka, kar predstavlja rahel dvig glede na prejšnji mesec. Inflacija na področju storitev je znašala okroglih pet odstotkov.
Kljub vsemu je stopnja rasti cen še vedno daleč od dveh odstotkov, kolikor znaša cilj Evropske centralne banke (ECB). To predstavlja glavni razlog za naknadno višanje obrestnih mer. »Pritisk na ECB, naj še naprej zvišuje obrestne mere, ostaja velik,« je za Reuters dejal Christoph Weil, ekonomist pri Commerzbank.
Vendar so podatki iz dveh največjih gospodarstev v evroobmočju pokazali, da se je z vztrajno inflacijo zmanjšala sposobnost potrošnikov za trošenje.
Poraba gospodinjstev v Franciji se je februarja nepričakovano zmanjšala, prav tako tudi nemška prodaja na drobno, medtem ko je raziskava Evropske komisije pokazala, da si želijo gospodinjstva privarčevati več, so zapisali pri Reuters.
»To je dezinflacijsko in pomeni, da ECB ni treba storiti veliko več,« je dejal Dirk Schumacher, ekonomist pri družbi Natixis. Ta mesec se je ECB odločila za ponoven dvig treh ključnih obrestnih mer za polovico odstotka.
Po poročanju Reuters se na naslednjem sestanku ECB v mesecu maju pričakuje nov dvig za vsaj 0,25 odstotka, nato pa poleti še enkrat ali morda dvakrat v enakem obsegu.
Več uradnikov pri ECB, med njimi tudi glavni ekonomist Philip Lane, je pred kratkim že potrdilo, da bodo potrebna nadaljnja zvišanja, da bi se inflacija vrnila k 2-odstotnemu cilju centralne banke.
»Ta usedlina inflacije ne bo izplaknjena še dve ali tri leta, zato bodo centralne banke morale še naprej zmerno zviševati obrestne mere, ne glede na trenutni bančni stres,« je dejal Ulrich Kater, ekonomist pri nemški banki Deka.
Powered by Contextual Related Posts
