Skip to content

Omejitev cen elektrike in plina podaljšana do konca leta

Vlada je do 31. decembra podaljšala regulacijo maloprodajnih cen elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce ter cen elektrike za mala in srednje velika podjetja, je na novinarski konferenci po seji vlade sporočil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. S tem so podaljšali uredbo iz junija 2022.

Cene električne energije na veleprodajnih trgih so v začetku 2023 sicer padle, marca so bile cene na terminskih trgih za pasovno energijo okrog 150 €/MWh, so zapisali v izjavi za javnost.

Razlog je v milejši zimi od pričakovane, energija je bila večinoma zakupljena že v letu 2022, povpraševanje v začetku 2023 pa je bilo manjše in posledično tudi cene.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer na novinarski konferenci po seji vlade. Vir slike: Posnetek zaslona.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer na novinarski konferenci po seji vlade. Vir slike: Posnetek zaslona.

Na ministrstvu za okolje v nadaljevanju leta pričakujejo ponovno naraščanje cen, morda že takoj po koncu zime, ko se bo začelo polnjenje skladišč zemeljskega plina.

V analizi, ki so jo izvedli ob koncu zimske sezone, so tako ugotovili, da razmere na veleprodajnem trgu in negotovost, ki vlada na njem, še naprej upravičujejo zamejevanje cen navzgor in da je treba ukrep regulacije pravočasno podaljšati do konca leta.

Kakšne so omejitve cen?

Ukrep bi se sicer iztekel konec junija za mala in srednja podjetja oziroma konec avgusta za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in ostale zaščitene odjemalce.

V primeru gospodinjstev in porabe v skupnih prostorih je cena na megavatno uro (MWh) omejena na 118 evrov za višjo, 82 evrov za nižjo in 98 evrov za enotno dnevno tarifno postavko.

Za odjemalce s priključno močjo enako ali manjšo od 43 kilovatov (kW), ki niso gospodinjski odjemalci, znaša 138 evrov za višjo, 99 evrov za nižjo in 124 evrov na MWh za enotno dnevno tarifno postavko.

Zamrznjene cene elektrike. Gospodinjstva bi lahko brez regulacije cen plačevala še enkrat več, pravi ministrstvo. Vir slike: Getty.
Gospodinjstva bi lahko brez regulacije cen plačevala še enkrat več, pravi ministrstvo. Vir slike: Getty.

Maloprodajna cena zemeljskega plina za zaščitene odjemalce, torej za gospodinjske in skupne gospodinjske odjemalce ter za distributerje toplote za ogrevanje gospodinjstev, je medtem omejena na 73 evrov, za osnovne socialne službe, vrtce, osnovne šole, zdravstvene domove in za male poslovne odjemalce pa na 79 evrov na MWh. Enake cene veljajo tudi v primeru nadomestne oskrbe teh odjemalcev.

Za mikro, mala in srednje velika podjetja pa je cena elektrike za višjo tarifo 217 evrov, za nižjo 155,50 evra in za enotno tarifo 195 evrov na MWh.

Glede na trenutne borzne cene in glede na nabave, ki so se izvajale v letih pred 2023, ministrstvo ocenjuje, da bi se cene za gospodinjstva dvignile na okrog 200 evrov na MWh, če vlada ukrepov ne bi podaljšala. Na približno isti nivo bi se dvignile tudi cene za male poslovne odjemalce.

Analiza je pokazala, da se stanje na trgu ni spremenilo niti se ne nakazuje izboljšanje situacije, na ravni EU niso bili sprejeti ukrepi, ki bi zadostno znižali cene in obstaja potreba.

Na GZS zadovoljni, vendar bi si želeli še nižjih cen

»Pozdravljam odločitev vlade, ki je končno uslišala našo prošnjo in podaljšala zamejitev cen energentov za mala in srednje velika podjetja ter male poslovne odjemalce do konca leta, čeprav sem se nadejal, da bo najvišja cena določena nižje kot doslej, saj so tudi trenutne cene na trgu nižje,« je po poročanju STA današnje vladne sklepe v sporočilu za javnost komentiral predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka. Vir slike: Finance.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka. Vir slike: Finance.

Po njegovih besedah je trenutna cena za električno energijo na veleprodajnem trgu okoli 120 evrov na MWh, medtem ko je regulirana enotna tarifna postavka 195 evrov na MWh, kar da je precejšnja razlika.

»Nesprejemljivo je, da slovenska podjetja plačujejo bistveno višjo ceno za energente kot njihovi tekmeci v tujini. S tem so povsem nekonkurenčna,« je prepričan Šimonka.

Opozoril je tudi na to, da velika podjetja v Sloveniji kljub subvenciji države za elektriko plačujejo tudi več kot 300 evrov na MWh. Prav položaj velikih podjetij glede cene oskrbe z elektriko je eno od ostalih odprtih vprašanj, na katere so gospodarska združenja vlado večkrat opozorila, a ostaja neodgovorjeno.

Velika in energetsko intenzivna podjetja, ki nimajo regulirane cene energentov, tako po navedbah GZS opozarjajo, da zaradi ostrih pogojev ne morejo koristiti pomoči po zakonu oziroma jo lahko koristijo le v omejenem obsegu. Zato so v zbornici znova pozvali tudi k rešitvam za to skupino podjetij.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Ladijske družbe na svoje križarke vabijo zaposlene, ki delajo na daljavo

Tisti, ki svoje službene obveznosti lahko opravljajo na daljavo, imajo več različnih možnosti, ko pride do izbire kraja za opravljanje dela.

Prijava na e-novice