Kmetom je prekipelo: 25. aprila ob 12.05 napovedan protest

Po opozorilnem protestu, ki je potekal v petek, 24. marca 2023, so se predstavniki kmetijskih organizacij sestali s predstavniki vlade za pogajalsko mizo. Čeprav je sprva kazalo, da nadaljnjih protestov ne bo, so le bolje pogledali prejeto gradivo in opazili, da so jim bile ponujene le drobtinice. Pa ne le to. V času pogajanj (ki naj bi po prvotnem načrtu potekala tri tedne) je bil sprejet predlog novele o zaščiti živali, ki so ga ocenili kot ponižujočega – ne le zanje, temveč tudi za veterinarsko stroko.

Na današnji novinarski konferenci so predstavniki organizacij s področja kmetijstva javnost obvestili, da so opustili pogajanja z vlado, saj ta ne izpolnjujejo njihovih pričakovanj. Kot odgovor na neuspela pogajanja in neizpolnjevanje njihovih zahtev so napovedali nov protestni shod. Ta bo prihodnji torek, 25. aprila, ob 12.05 v Ljubljani.

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije, ki je tudi podpredsednik Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Anton Medved, je na današnji novinarski konferenci na Igu dejal, da se nadaljnjih sestankov delovne skupine ne bodo več udeleževali.

Na Facebook strani Sindikata kmetov Slovenije so zapisali:

»Dovolj je !!!

Sestankov na resornih ministrstvih se več ne udeležujemo, saj se z gradivom, ki smo ga prejeli, ne strinjamo in ga ne moremo sprejeti. Gradivo ne ustreza našim zahtevam, je nepopolno in zavajajoče – brez pravnih in strokovnih podlag. Učinek bo dosežen le s konkretnimi rešitvami, ki jih trenutno ni! in nikakor s pojasnili o ustreznosti obstoječega stanja.«

V nadaljevanju zapisa so navedli le nekatere izmed zahtev, ki niso uresničene:

»Uredba o Naturi 2000 in ostale habitatne direktive z vsemi omejitvami in zahtevami za kmeta ostajajo.

Podane rešitve za Okoljsko občutljivo trajno travinje niso sprejemljive.

Zahteve, ki izhajajo iz pogojenosti, ostajajo.

Davčna bremena za območja z omejenimi dejavniki (OMD) – torej za območja, kjer je izredno težko kmetovati (gorski, hribovski kmetje itd.), niso nič lažja.

* Poudarjamo, da zahteve, ki nam jih pišejo, niso zahteve Bruslja, temveč jih država piše sama. In nas kmete s tem postavlja v bistveno težji položaj, kot so kmetje drugod po Evropi.

*Prehranska varnost Slovenije je iz dneva v dan bolj ogrožena. Druge države članice Evropske unije so že odreagirale na ceneni uvoz živil vprašljive kakovosti iz Ukrajine. Kaj pa mi?! Ta živila so že na naših trgovskih policah in še več jih prihaja! Pozivamo potrošnika, da tega ne dopustimo.«

Vsled navedenih dejstev so gradivo, prejeto iz strani ministrstev, označili za nesprejemljivo in dodali, da je kapljo čez rob prelil predlog Zakona o zaščiti živali, ki so ga koalicijski partnerji vložili v petek in je po njihovi oceni močno ponižujoč za slovenskega kmeta.

»Kmetje smo tisti, ki se v prvi vrsti zavzemamo za zaščito živali in ostro obsojamo kakršnokoli mučenje živali. Vendar pa je popolnoma nesprejemljivo in nedopustno, da zakon predvideva, da bi živinorejske kmetije postale poligon za izživljanje tako imenovanih aktivistov – »pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali«, ki naj bi na osnovi 40 urnega tečaja presojali pravilnost oskrbe živali v oskrbi rejcev. S tem se popolnoma degradira znanje in izkušnje rejcev ter ostale stroke, ki vsakodnevno z vso odgovornostjo in velikimi napori skrbi za živali.«

»Dovolj je! Mi živimo v raju pod Triglavom. Ta raj ni samoumeven – ohranjali so ga ljudje, ki so svojo ljubezen do zemlje prinašali iz roda v rod. Ljudje, ki so kljub vsem pritiskom še vedno verjeli, da za svoje delo uživajo spoštovanje družbe in ugled.

Zaradi teh ljudi imamo danes ta raj. Vendar danes ni več tako samoumeven. Ponavljamo se že kot stara kaseta – mladi bi kmetovali – a ne za vsako ceno!

Resno opozarjamo, da ne zmoremo več vseh pritiskov, omejitev. Ne zmoremo več, da smo krivec za vse.  A vse kar zahtevamo od države so dostojni ter realni pogoji za kmetovanje. Če se zadeve ne bodo uredile bo prehranska varnost države resno ogrožena. Je res potrebno, da pridemo do točke zloma, da bomo začeli spoštovati slovenskega kmeta? Mar res zahtevamo preveč?,« so zapisali. Iz zapisa je jasno, da za zahtevami stojijo Sindikat kmetov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in Zveza kmetic Slovenije.

Kmetje so na novinarski konferenci ponovno opozorili, da nove okoljske zahteve presegajo realne zmožnosti kmetovanja, da naj se ponovno preuči in zmanjša območja Nature 2000 in da se jih ne obremenjuje z novimi davki, administracija naj se poenostavi, neposredna plačila pa naj se uskladijo z inflacijo.

Ponovno so zahtevali tudi zmanjšanje populacije zveri in divjadi ter takojšnji začetek učinkovitega upravljanja populacije. Prav tako zahtevajo ureditev zakonodaje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za proizvodnjo hrane, obravnavo živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja ter popolno zavrnitev uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev na ravni celotne države.

Da predlog novele o zaščiti živali predstavlja iz stroke in rejcev je poleg predsednika Sindikata kmetov Slovenije Antona Medveda poudaril tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Z novelo bi namreč društvom, ki bi na podlagi tega zakona pridobila naziv delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali, omogočili aktivno sodelovanje pri svetovanju skrbnikom živali in sodelovanje z nadzornimi organi v primeru ugotovljenih nepravilnosti, tako da se imenuje pooblaščene svetovalce za zaščito živali.

Na dejstvo, da se bodo mladi še težje odločali za prevzem kmetij, sta opozorili predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule in predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager, ki je dejala: »Mladi želimo kmetovati, ampak ne za vsako ceno in ne pod temi pogoji, ki se nam jih zdaj narekuje. Vse, kar zahtevamo, so dostojni pogoji za realno kmetovanje in dostojno življenje na naših kmetijah.«

Na škodljive posledice prevelikih površin pot pod zaščito Nature 2000 in nedostojno komunikacijo vladne strani z organizacijami s področja kmetijstva je opozoril tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Zdi se, da so slovenski kmetje res bolj enotni, kot so bili kadarkoli, ali pa so enotni vsaj glavni predstavniki kmetijskih organizacij.

Na najavo protestov se je odzvala tudi Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je v izjavi za javnost med drugim zapisala: »Siti praznih obljub bomo hrane lačni. Slovenska ljudska stranka poziva vse, ki so odvisni od dela rok, da se protestov kmetov udeležijo ter prizadevanja Sindikata kmetov Slovenije in drugih panožnih civilnih organizacij v polnosti podprejo.«