Slovenski dan brez zavržene hrane: »Vsi smo del problema, zato smo lahko vsi tudi del rešitve«
Količina zavržene hrane, ki nastaja po vsem svetu, ima neslutene družbene, gospodarske in okoljske posledice ter negativno vpliva tudi na varnost preskrbe s hrano, so na dan brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, sporočili iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
Pobudniki projekta so Ekošola in njeni partnerji – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Boljši svet, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Lidl Slovenija in Plaktivat – Tam-Tam.
»Vsi smo del problema, zato smo lahko vsi tudi del rešitve. S slovenskim dnem brez zavržene hrane želimo javnost ozaveščati in spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter izobraževati o praktični uporabi neporabljenih prehrambnih izdelkov,« so sporočili na spletni strani Boljši svet.
Na svetovni ravni se približno tretjina vse hrane, proizvedene za ljudi, zavrže, kar znaša približno 2,3 milijarde ton letno. Tudi v Sloveniji se je po podatkih SURS-a skupna količina odpadne hrane s 118 tisoč ton v letu 2013 povečala za 21 odstotkov na okoli 143 tisoč ton v letu 2021.
Preračunano je tako vsak prebivalec Slovenije v povprečju zavrgel 68 kilogramov hrane. Pri SURS-u ocenjujejo, da je bilo med odpadno hrano kar 40 odstotkov užitne, medtem ko je okoli 60 odstotkov neužitne hrane (kosti, olupki, jajčne lupine in drugo), ki se ji večinoma ne da izogniti.
Največ odpadne hrane, 53 odstotkov, je v letu 2021 nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 28 odstotkov odpadne hrane, v trgovini z živili deset odstotkov, najmanj, devet odstotkov, pa pri proizvodnji hrane.
Ministrica Irena Šinko je na dan brez zavržene hrane obiskala Mini tovarno za predelavo viškov hrane, ki deluje v okviru socialne zadruge in zaposlitvenega centra Allium.
Dogodka so se udeležili tudi državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo RS Uroš Vajgl, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Marina Pintar ter prodekan za razvoj, kakovost in prenos znanj, prof. dr. Aleš Kuhar.
Predstavljen je bil inovativni koncept predelovalnega obrata Mini tovarna, ki odgovarja na potrebe predelave viškov, ki nastajajo pri kmetih oziroma manjših pridelovalcih, so dejali na ministrstvu.
V Mini tovarni bodo namreč lahko v druge jedi predelali manjše količine pridelkov, ki niso toliko zanimivi za večje tovarne. »Vesela sem, da smo skupaj s partnerji uspeli dogovoriti slovenski dan brez zavržene hrane, kar je bil tudi eden od ciljev akcijskega načrta za manj izgub hrane,« je povedala ministrica Šinko.
»Ta dan naj nam služi kot orodje za ozaveščanje in popotnica za tvorno sodelovanje vseh členov verige preskrbe s hrano. S hrano moramo ravnati skrbno, hrana je več kot obrok in ne sodi v smeti. Danes bomo vsi skupaj in vsak zase prispevali kamenček v mozaiku odnosa do hrane.«
Na dogodku v Mini tovarni so ob tej priložnosti podelili tudi priznanja avtoricam najboljših ozaveščevalnih plakatov na temo zavržene hrane, dogodek pa so popestrili otroci iz OŠ Radomlje, ki so ustvarjali iz recikliranih barv, pripravljenih iz zavržkov hrane.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob slovenskem dnevu zavržene hrane v sodelovanju z Državnim zborom RS organiziralo tudi tematsko razstavo, ki si jo bo možno ogledati 24. in 25. aprila 2023, so še dodali.
Powered by Contextual Related Posts
