Evropska centralna banka ponovno povišala obrestne mere, inflacija pa še ne popušča

Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek sporočila svojo odločitev glede ponovnega dviga treh ključnih obrestnih mer v evroobmočju.

Tokrat so obrestne mere povišali za 0,25 odstotne točke, kar je že sedmi dvig zapored. Od julija lansko leto so tako obrestne mere narasle za 3,75 odstotne točke.

»Skupna inflacija se je v zadnjih mesecih znižala, vendar osnovni cenovni pritiski ostajajo močni,« so utemeljili svojo odločitev. »Hkrati pretekla zvišanja obrestnih mer močno vplivajo na finančne in denarne razmere v evroobmočju, medtem ko zamiki in moč prenosa na realno gospodarstvo ostajajo negotovi.«

Kot so sporočili iz Sveta ECB, bodo v prihodnje zagotovili, da se bodo obrestne mere povišale do dovolj restriktivne ravni, da se bo inflacija pravočasno vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj, in da bo na tej ravni ostala tako dolgo, kot bo potrebno.

Ob tem se pričakuje, da bosta zadnjemu dvigu sledila še dva zaporedna dviga po 0,25 odstotne točke, nato pa naj bi se obrestne mere vsaj do konca leta ustalile.

Letna inflacija v evroobmočju aprila na sedmih odstotkih

Po svežih ocenah Evropskega statističnega urada (Eurostat) je letna inflacijska stopnja v prejšnjem mesecu znašala okroglih sedem odstotkov, kar je za desetinko odstotka več kot v mesecu pred tem.

Hkrati je osnovna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energentov, aprila znašala 5,6 odstotka, marca pa 5,7 odstotka.

Najbolj se je aprila podražila kategorija hrane, alkohola in tobaka (13,6 odstotka na letni ravni v primeru s 15,5 odstotka marca). Nato sledi neenergetsko industrijsko blago (6,2 odstotka v primerjavi s 6,6 odstotka marca), storitve (5,2 odstotka v primerjavi s 5,1 odstotka marca) in energija (2,5 odstotka v primerjavi z -0,9 odstotka marca).

»Nepričakovano povečanje je posledica ponovne rasti inflacije cen energentov po močnem negativnem baznem učinku v marcu in nekoliko višje inflacije cen storitev,« je dejal Carsten Brzeski, globalni vodja makroekonomskega oddelka pri nizozemski družbi ING, ki se ukvarja s finančnimi storitvami.

Med državami članicami evroobmočja so bile aprila najvišje stopnje zabeležili v Latviji (15 odstotkov), na Slovaškem (14 odstotkov) in v Estoniji (13,2 odstotka), najnižje pa v Luksemburgu (2,7 odstotka), Belgiji (3,3 odstotka) in Španiji (3,8 odstotka).

»Razlike v inflaciji so velike, kar odraža različne vladne omejitve cen energije, subvencije in prenose z veleprodajnih na maloprodajne cene energije,« je pojasnil Brzeski in dodal, da se bo skupna inflacija po pričakovanjih še naprej zniževala zaradi negativnih baznih učinkov na cene energije in hrane ter nižjih pričakovanj glede prodajnih cen v industriji.

Po ocenah, objavljenih pred nekaj, se je gospodarstvo v evrskem območju v prvem četrtletju povečalo za 0,1 odstotka, kar je bilo pod tržnimi pričakovanji.