Evropska centralna banka ponovno povišala obrestne mere, inflacija pa še ne popušča

Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek sporočila svojo odločitev glede ponovnega dviga treh ključnih obrestnih mer v evroobmočju.

Tokrat so obrestne mere povišali za 0,25 odstotne točke, kar je že sedmi dvig zapored. Od julija lansko leto so tako obrestne mere narasle za 3,75 odstotne točke.

»Skupna inflacija se je v zadnjih mesecih znižala, vendar osnovni cenovni pritiski ostajajo močni,« so utemeljili svojo odločitev. »Hkrati pretekla zvišanja obrestnih mer močno vplivajo na finančne in denarne razmere v evroobmočju, medtem ko zamiki in moč prenosa na realno gospodarstvo ostajajo negotovi.«

Kot so sporočili iz Sveta ECB, bodo v prihodnje zagotovili, da se bodo obrestne mere povišale do dovolj restriktivne ravni, da se bo inflacija pravočasno vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj, in da bo na tej ravni ostala tako dolgo, kot bo potrebno.

Ob tem se pričakuje, da bosta zadnjemu dvigu sledila še dva zaporedna dviga po 0,25 odstotne točke, nato pa naj bi se obrestne mere vsaj do konca leta ustalile.

Letna inflacija v evroobmočju aprila na sedmih odstotkih

Po svežih ocenah Evropskega statističnega urada (Eurostat) je letna inflacijska stopnja v prejšnjem mesecu znašala okroglih sedem odstotkov, kar je za desetinko odstotka več kot v mesecu pred tem.

Hkrati je osnovna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energentov, aprila znašala 5,6 odstotka, marca pa 5,7 odstotka.

Najbolj se je aprila podražila kategorija hrane, alkohola in tobaka (13,6 odstotka na letni ravni v primeru s 15,5 odstotka marca). Nato sledi neenergetsko industrijsko blago (6,2 odstotka v primerjavi s 6,6 odstotka marca), storitve (5,2 odstotka v primerjavi s 5,1 odstotka marca) in energija (2,5 odstotka v primerjavi z -0,9 odstotka marca).

»Nepričakovano povečanje je posledica ponovne rasti inflacije cen energentov po močnem negativnem baznem učinku v marcu in nekoliko višje inflacije cen storitev,« je dejal Carsten Brzeski, globalni vodja makroekonomskega oddelka pri nizozemski družbi ING, ki se ukvarja s finančnimi storitvami.

Med državami članicami evroobmočja so bile aprila najvišje stopnje zabeležili v Latviji (15 odstotkov), na Slovaškem (14 odstotkov) in v Estoniji (13,2 odstotka), najnižje pa v Luksemburgu (2,7 odstotka), Belgiji (3,3 odstotka) in Španiji (3,8 odstotka).

»Razlike v inflaciji so velike, kar odraža različne vladne omejitve cen energije, subvencije in prenose z veleprodajnih na maloprodajne cene energije,« je pojasnil Brzeski in dodal, da se bo skupna inflacija po pričakovanjih še naprej zniževala zaradi negativnih baznih učinkov na cene energije in hrane ter nižjih pričakovanj glede prodajnih cen v industriji.

Po ocenah, objavljenih pred nekaj, se je gospodarstvo v evrskem območju v prvem četrtletju povečalo za 0,1 odstotka, kar je bilo pod tržnimi pričakovanji.

Preberite več

Znanstveniki odkrili, zakaj rdeče vino povzroča glavobol by Andrej Turk 26. 11. 2023 Ne gre za tisti glavobol, ki se lahko pojavi dan kasneje, ampak za tistega, ki ga nekateri doživijo že 15 minut po prvem kozarcu.

Povečala se je razlika med cenami goriv pri nas in… by Andrej Turk 24. 10. 2023 Cene bencina in dizla ostajajo enake, medtem ko v državah okoli nas še naprej padajo.

Donacije za odpravo posledic poplav zbira tudi država by Andrej Turk 11. 8. 2023 Pri FURS medtem opozarjajo, da je potrebno pri prenosu humanitarne pomoči biti pozoren, sicer lahko vpliva na socialne transferje in dohodnino.

Po mesecih podražitev so cene končno padle tudi pri… by Andrej Turk 8. 7. 2023 Junijski padec svetovnih cen hrane je posledica cenejšega sladkorja, rastlinskih olj, žit in mlečnih izdelkov, medtem ko so cene mesa ostale stabilne.

Ministrstvo: hrana v trgovinah je najcenejša od… by Andrej Turk 21. 7. 2023 Vrednosti obeh košaric, tako osnovne kot tudi razširjene, sta se od prejšnjega popisa znižali za približno štiri odstotke.

Powered by Contextual Related Posts