Prehransko varnost ogrožajo glivične bolezni na pridelkih

Objavljeno: 13. 5. 202313. 5. 2023 ‧ Avtor: Andrej Turk

Glivične bolezni pospešeno uničujejo pridelke, saj kmetje letno zaradi okužb izgubijo od 10 do 23 odstotkov letine, izgube pa so po spravilu lahko še večje.

Manjši pridelki ogrožajo svetovno prehransko varnost, zato strokovnjaki pozivajo agencije po vsem svetu, naj združijo moči in poiščejo nove načine za boj proti okužbam, vključno z raziskovanjem tehnologij, kot sta umetna inteligenca in uporaba dronov za hitrejše odkrivanje bolezni.

Glive so izredno odporne, v zemlji lahko preživijo tudi 40 let, s pomočjo vetra pa lahko prepotujejo celotne kontinente. So tudi zelo prilagodljive in mnoge so razvile odpornost proti običajnim fungicidom, kar jih je pripeljalo na prvo mesto na lestvici tveganja za poljščine.

Siva grozdna plesen na malinah. Vir slike: Ameriško fitopatološko društvo.

Poleg tega sodobno kmetijstvo, ki uporablja gensko podobne pridelke, ustvarja odlične pogoje za širjenje hitro razvijajoče se skupine organizmov.

V poročilu za Ameriško Nacionalno knjižnico za medicino, objavljenem v znanstveni reviji Nature, so raziskovalci razkrili, da lahko izguba osnovnih pridelkov zaradi glivičnih bolezni destabilizira celotna gospodarstva držav v razvoju, hkrati pa podnebne spremembe še pospešujejo potencialno uničujočo škodo, ki jo povzročajo glive.

»Glivične okužbe ogrožajo nekatere naše najpomembnejše pridelke, od krompirja do žit in banan. Že zdaj smo priča velikim izgubam, zaradi rasti prebivalstva pa to lahko postane globalna katastrofa,« je pojasnila Sarah Gurr, predstojnica katedre za prehransko varnost na britanski univerzi v Exetru in soavtorica poročila.

Od devetdesetih let prejšnjega stoletja se glivični patogeni premikajo tudi v višje geografske širine. Vir slike: iLexx.

Od devetdesetih let prejšnjega stoletja se glivični patogeni premikajo tudi v višje geografske širine s hitrostjo približno sedem kilometrov na leto. O okužbah s stebelno rjo na pšenici, ki jo običajno najdemo v tropskih krajih, so že poročali v Angliji in na Irskem, so zapisali v poročilu.

Višje temperature prav tako spodbujajo nastanek novih različic glivičnih patogenov, medtem ko lahko ekstremna neurja razširijo njihove spore še dlje.

Inovativne kmetijske prakse lahko privedejo do rešitve

Pred nedavnim so v sklopu študije na Danskem zasadili mešanico semen, ki so nosile vrsto genov, odpornih na glivične okužbe, in rezultati so bili zadovoljivi, navaja Gurr.

Poleg tega je leta 2020 skupina na univerzi v Exetru odkrila nov postopek, ki bi lahko omogočil, da bodo nova sredstva proti glivam ustvarila mehanizme, ki bodo glivam preprečili razvoj odpornosti.

Tehnologija se lahko izkaže za ključno, je prepričana Gurr. Vir slike: MIT.

»Tehnologija se lahko izkaže za ključno,« je prepričana Gurr. Umetna inteligenca, skupnostna znanost in orodja za daljinsko zaznavanje, kot so droni, omogočajo zgodnje odkrivanje in nadzor izbruhov.

Avtorji poročila poudarjajo, da je za zaščito svetovnih pridelkov potreben enoten pristop, ki združuje kmete, kmetijsko industrijo, žlahtnitelje rastlin, biologe, vlade, oblikovalce politik in financerje.

»Pred kratkim smo bili priča temu, da se je svet združil zaradi nevarnosti, ki jo je za zdravje ljudi predstavljal covid-19. Zdaj nujno potrebujemo enoten pristop k boju proti glivičnim okužbam na svetovni ravni in več naložb, da bi nadgradili seme upanja in preprečili, da bi se to razvilo v svetovno katastrofo, zaradi katere bodo ljudje stradali,« je dodala Gurr.

Preberite več