Kaj bi se torej zgodilo, če bi ZDA bankrotirale?

Za Združene države Amerike je ta teden zgodovinski. S 1. junijem namreč poteče rok, do katerega bi se morali politiki dogovoriti o dvigu zgornje meje javnega dolga, saj bi lahko državi v nasprotnem primeru enostavno zmanjkalo denarja.
Ameriški predsednik Joe Biden in predsednik Predstavniškega doma Kevin McCarthy sta zadnje razprave o tem označila za »produktivne«, vendar končnega dogovora še ni. Zgornja meja dolga je omejitev, ki si jo sam postavi Kongres in določa, koliko dolga sme imeti zvezna vlada.
ZDA niso še nikoli v zgodovini ostale brez denarja, kar pomeni, da bi lahko naslednji mesec bil precej kaotičen. Svet ekonomskih svetovalcev Bele hiše je pred nekaj tedni opozoril, da bi neplačilo dolga lahko povzročilo 45-odstotni padec delniškega trga in globoko recesijo, podobno veliki finančni krizi iz leta 2008.

S prvim dnem seveda ne bi bilo še vse izgubljeno, vendar bi že samo enotedenska zamuda pri povišanju zgornje meje javnega dolga z ameriškega trga izbrisala približno 1,5 milijona delovnih mest, s čimer bi se stopnja brezposelnosti povečala s 3,4 odstotka na pet odstotkov, so marca zapisali v poročilo pri agenciji Moody’s Analytics.
Po dveh mesecih pa bi lahko val brezposelnosti dosegel zmanjšanje števila delovnih mest za skoraj osem milijonov in dvig stopnje brezposelnosti na 7,8 odstotka.
»Gospodarska recesija, ki bi sledila, bi bila primerljiva s tisto med svetovno finančno krizo,« je opozorila agencija Moody’s Analytics, ki je v času pisanja poročila predvidevala, da bo ZDA denarja zmanjkalo komaj v sredini avgusta.
Posledice svetovnih razsežnosti
Posledice prve zamude pri plačilu ameriškega dolga v zgodovini pa se hitro razširile tudi drugod po svetu, so zapisali pri AP.

Kitajskim tovarnam, ki dobavljajo elektroniko ameriškim podjetjem, bi lahko zmanjkalo naročil. Izgube bi utrpeli švicarski vlagatelji, ki so lastniki ameriških zakladnih menic. Šrilanška podjetja ne bi mogla več uporabljati dolarjev, ki jih sicer uporabljajo kot alternativo lastni nezanesljivi in volatilni valuti.
Mark Zandi, glavni ekonomist pri Moody’s Analytics, je prepričan, da »ne bo prizaneseno nobenemu kotičku svetovnega gospodarstva«, če ameriška vlada ne bo izpolnila svojih obveznosti in se kriza ne bo hitro rešila.
Pravzaprav je veliko finančnih dejavnosti odvisnih od zaupanja, da bodo ZDA vedno poravnavale svoje finančne obveznosti. Ameriški dolg, ki je dolgo veljal za izjemno varen naložbeni instrument, je temelj svetovne trgovine, ki temelji na desetletjih zaupanja v ZDA.

Neizpolnitev obveznosti bi lahko porušila 24 bilijonov dolarjev težek trg državnih obveznic, povzročila zastoj finančnih trgov in sprožila mednarodno krizo.
»Neizpolnitev obveznosti bi bil katastrofalen dogodek z nepredvidljivimi, a verjetno dramatičnimi posledicami na ameriških in svetovnih finančnih trgih,« je dejal Eswar Prasad, profesor trgovinske politike na univerzi Cornell in višji sodelavec inštituta Brookings.
V preteklosti je ameriškim politikom vedno uspelo pravočasno dvigniti mejo zadolženosti. Od leta 1960 je kongres tako ukrepal 78-krat, nazadnje leta 2021.