Bo Slovenija do leta 2040 država brez tobaka in nikotina?

Svetovni dan brez tobaka, ki ga obeležujemo 31. maja, v Sloveniji letos poteka pod geslom »ZA Slovenijo brez tobaka in nikotina 2040«.

Strokovnjaki so ob tej priložnosti znova opozorili na škodljivost tobačnih in drugih povezanih izdelkov ter opisali zakonodajo, ki je v pripravi, so sporočili z Ministrstva za zdravje. Opustitev kajenja medtem prinaša številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju.

Svetovno geslo se glasi »Potrebujemo hrano, ne tobaka«. Cilj letošnje svetovne kampanje je ozaveščati pridelovalce tobaka o alternativnih možnostih pridelave in trženja ter jih spodbujati k pridelavi trajnostnih in hranljivih pridelkov.

Cilj bo tudi razkriti prizadevanja tobačne industrije, da bi ovirala poskuse nadomeščanja pridelave tobaka s trajnostnimi pridelki in s tem prispevala k zmanjševanju svetovne prehranske krize.

Po vsem svetu vsako leto za gojenje tobaka namenijo približno 3,5 milijona hektarjev zemljišč. Gojenje tobaka prispeva tudi k krčenju gozdov, so pojasnili pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).

Poleg tega pridelava tobaka zahteva veliko virov in široko uporabo pesticidov in gnojil, ki prispevajo k degradaciji tal. Zemljišča, na katerih se prideluje tobak, so nato manj primerna za pridelavo drugih poljščin, kot je hrana, saj tobak izčrpava rodovitnost tal.

Kako se Slovenija spopada s povečano uporabo tobačnih in drugih izdelkov?

Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka Za Slovenijo brez tobaka 2022-2030 vključuje dolgoročno vizijo, da bo Slovenija v letu 2040 družba brez tobaka.

To pomeni, da delež prebivalcev, starih 15 let in več, ki bo uporabljal tobačne in druge povezane izdelke (ki niso registrirani kot nikotinska nadomestna terapija) ne bo presegal pet odstotkov.

Medtem ko se odstotki uporabnikov tobačnih izdelkov za kajenje znižujejo, se namreč višajo odstotki uporabnikov povezanih izdelkov, kar pomeni elektronskih cigaret in ogrevanih tobačnih izdelkov.

Elektronske cigarete, ogrevane tobačne izdelke, nikotinske vrečke in brezdimne tobačne izdelke v višjem odstotku uporabljajo mladostniki in mladi odrasli. Na ministrstvu opozarjajo, da ti izdelki vsebujejo zdravju škodljive snovi in uporabnika zasvojijo, še posebej tvegana pa je uporaba teh izdelkov med mlajšimi osebami.

Vesna Marinko, vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje, je spomnila na direktivo Evropske komisije, ki državam članicam nalaga prepoved značilnih arom (sadja, začimb, zelišč, alkohola, bombonov, mentola, vanilje in podobno) in aromatičnih snovi v ogrevanih tobačnih izdelkih.

»Poleg prepovedi arom v ogrevanih tobačnih izdelkih predlog zakona [s katero se v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo] omejuje privlačne arome tudi v elektronskih cigaretah, z namenom da bodo ti izdelki manj privlačni za otroke in mladostnike,« je dejala in pojasnila, da so zaradi takšnih arom elektronske cigarete prijetnejše za uporabo in s tem napačno zaznane kot manj škodljive od klasičnih cigaret.

Prepoved arom v elektronskih cigaretah so že uvedle Avstrija, Litva, Finska, Estonija, Danska, Madžarska, Nizozemska, Norveška pa v celoti prepoveduje prodajo elektronskih cigaret.

»Da bomo lahko učinkoviteje izvajali zakonodajo, predlagamo prepoved prodaje in uvoza tobačnih in povezanih izdelkov s strani posameznikov ter prepoved pridobivanja teh izdelkov s strani mladoletnih ali preko spleta. Poleg glob, tako pri pravnih kot fizičnih osebah, uvajamo tudi odvzem izdelkov, ki bodo predmet prekrška,« je še dodala gospa Marinko.