Zabava

Pred 100 leti v Slovencu o ženski volilni pravici v Italiji

Posted on 9. 6. 20238. 6. 2023 by Marko Želko

Volilna reforma v Italiji

Italijanski ministrski svet je na eni izmed sej v začetku junija pred 100 leti odobril načrt volilne reforme.

»Enotno kandidatno listo za celo državo mora predlagati najmanj 1500 volivcev in najmanj v dveh deželnih (regionalnih) volilnih kolegijih,« je poročal Slovenec. »Vsaka lista mora obsegati največ pet šestin in najmanj eno tretjino vseh mandatov, ki odpadejo na posamezno deželo. Ena in ista oseba more kandidirati k večjemu v dveh deželnih kolegijih.«

Slovenec_Ženske v Italiji so se lahko na volišča odpravile že v letu 1923, a ne vse. Vir slike: Il Primato Nazionale. — Ženske v Italiji so se lahko na volišča odpravile že v letu 1923, a ne vse. Vir slike: Il Primato Nazionale.

Najnižjo starost za udeležbo na volitvah so določili pri 25 letih. Poleg tega so ministri odobrili zakonski načrt, s katerim se je uvedla volilna pravica za ženske, vendar v zelo omejenem obsegu.

Volile so lahko tiste ženske, ki so bile odlikovane za vojne in civilne zasluge, tiste, ki so v vojni izgubile sinove ali može, ter tiste, ki so imele več kot osnovno »ljudskošolsko« izobrazbo.

Ženske so lahko postale članice nekaterih upravnih odborov in komisij, niso pa še mogle postati županje ali namestnice, predsednice ali podpredsednice pokrajinskih zborov in podobno.

»Toče je padlo toliko, da nihče ne pomni kaj tacega«

V okolici Ljubljane je pred 100 leti prišlo do hude nevihte s točo. »Okrog 2. ure popoldne se je stemnilo nebo, votlo grmenje je naznanjalo nesrečo,« so sporočali prebivalci. »Kmalu nastane nevihta s točo, katera je dobesedno pobelila celo okolico. V Kašeljskem hribu je bilo videti kakor pozimi vse pobeljeno.« Nevihta je divjala v smeri severozahodno proti jugovzhodu.

Slovenec_ Kmetijska šola v Bokalcah leta 1940. Vir slike: Ivanka Gantar, Cerknica org. — Kmetijska šola v Bokalcah leta 1940. Vir slike: Ivanka Gantar, Cerknica.org.

Toča je tako popolnoma uničila poljske pridelke v takratnih vaseh Zalog, Spodnji Kašelj in Podgrad, deloma pa tudi v Zgornjem Kašlju in Spodnji Zadobrovi.

»Toče je padlo toliko, da nihče ne pomni kaj tacega, ležala je še drugega dne ob 10. uri dopoldne na debelo po polju in vrteh,« je pisal Slovenec. »Pri nas je posebno občutno poškodovan krompir, čebula tor strneno žito. Veselili smo se bogate letine, a v eni četrt ure je bilo vse uničeno.«

Cvetlice na oknih in balkonih

Iz Maribora so pred 100 leti sporočili, da bo tamkajšnje Vrtnarsko društvo priredilo letno tekmovanje in podelilo nagrade za tista okna, ki bodo najlepše okrašena s cvetlicami.

»Tudi v Ljubljani se je pred leti vršila taka tekma na korist zunanjega lica mesta,« je pisal Slovenec. »Poslej je vse zaspalo in le še malo kje vidimo na oknih in balkonih skrbno gojene cvetlice. Temu je gotovo v veliki meri krivo bedno stanje večine mestnega prebivalstva, ki si res ne more pritrgati od ust še za cvetlice, ki so, kakor vse drugo, zelo drage.«

»Morda bi ljubljansko vrtnarsko društvo na ta način skušalo povzdigniti gojenje cvetlic, da bi samo vzgojilo sadike primernih cvetlic in jih potem po znižani ceni prodalo zasebnim strankam,« so svetovali.

»Namesto nagrad pa naj bi se za najlepše okrašena okna dajale pohvalne diplome z objavo v dnevnem časopisju. Strokovnjaki pa naj bi v listih tudi poljudno in vabljivo opisali, kako se negujejo cvetlice sploh in posamezne vrste posebej. Toliko čistega veselja kakor gojenje cvetlic nudi človeku samo še umetnost. Kakor človeka prijetno gane pesem, tako blažilno vpliva nanj tudi klijoče cvetje. Pesem in cvetje sta znak slovenske narodne duše. Negujmo oboje!«

Preberite več